Varnostna kamera je posnela Matjaža Ferliča, kako je na parkirišču planil iz avtomobila in z iztegnjenimi rokami, v katerih je držal polavtomatsko pištolo, stekel proti oškodovancu. Dejan G. je sedel nazaj v avto in pritisnil na plin. Med vztrajno zasledovalsko vožnjo po Mariboru, ki je sledila, je obdolženi večkrat ustrelil na bežeči avto, v katerem sta sprva sedela tudi njegova partnerica in štiriletna hči. Izstrelek je med drugim preluknjal pokrov tik pod krmilom, ena od krogel pa je zadela oškodovanca v ledveni predel in ga lažje ranila.
Mariborski višji tožilec Darko Simonič v početju obtoženega prepoznava znake storitve kaznivega dejanja poskusa umora in povzročitve splošne nevarnosti. Ferlič naj bi hotel moriti iz nizkotnih vzgibov, zaradi ljubosumja in maščevanja. Tožilsko strategijo je omajalo psihiatrično izvedensko mnenje. Gorazd Mrevlje je namreč zapisal, da Ferlič 13. marca lani ni imel naklepa poškodovati, kaj šele ubiti oškodovanca, ko je streljal nanj. Dejanje naj bi poleg tega storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.
Tožilec terjal drugega psihiatra
Tožilec Simonič je na današnjem nadaljevanju glavne obravnave podvomil o pravilnosti mnenja in je sodišču predlagal pritegnitev novega izvedenca. »Izvedenec je s tem, ko je govoril o naklepu, bistveno kršil kazenski postopek in prestopil svoja pooblastila. Izvedenec ne sme podajati mnenj o pravnih vprašanjih, za to je pristojno izključno sodišče,« je grajal tožilec. Predsedujoča mariborska okrožna sodnica Barbara Nerat je kljub temu sklenila zaslišati Mravljeta, ali bo v postopek povabila drugega psihiatra, bo odločila pozneje.
»S tem, ko sem v mnenju pisal o naklepu, sem dejansko prekoračil svoje kompetence,« se je s pepelom posul izvedenec. »Tega nisem storil nalašč. Hotel sem zgolj razložiti, da obdolženčevo dejanje ni bilo racionalno in namensko, temveč da je bilo storjeno impulzivno.«
Klinični psiholog Tristan Rigler, ki je v tem procesu že predstavil svoje mnenje, je marca trdil nasprotno. Po mnenju psihologa namreč Ferlič dejanja ni storil na impulziven način, svoje mišljenje in ravnanje pa je imel vseskozi pod nadzorom. Rigler je še menil, da je osebnostni ustroj obdolženca tipično narcističen. Sebe precenjuje in se doživlja kot večvrednega, superiornega, njegova zmožnost empatije pa je omejena.
S slednjimi ugotovitvami se je Mravlje delno strinjal. »Narcizem načeloma ni nič negativnega, poleg tega pri obdolžencu ne gre za primer patološke osebnostne motnje,« je dejal psihiater. Po mnenju Mrevljeta je 27-letnik iz Miklavža na Dravskem polju očitana dejanja storil zaradi ljubosumja. Ko je tistega večera na parkirišču v Bohovi zagledal partnerico sedeti v avtomobilu oškodovanca, se je pri njem sprožila kratkotrajna duševna motnja – akutna stresna reakcija – je dejal izvedenec. Zaradi nje je bil začasno bistveno zmanjšano prišteven. »Oškodovanec je prizadel obdolženčevo moškost, ga ponižal, zato se mu je ta hotel maščevati in ga spraviti v takšen stres, v katerem se je znašel sam,« je razložil. Priča je verjela zagovoru obdolženega, ko je ta trdil, da ni meril na oškodovanca, temveč ga je hotel samo prestrašiti. Ferlič se je nedvomno zavedal, da s svojim početjem ogroža življenje oškodovanca.
Motiti se je človeško
Mravlje je sodni izvedenec že 35 let. »Kako je – glede na vaše izkušnje – možno, da v mnenju pišete o naklepu in na tak način odgovarjate na pravna vprašaja?« je še povrtal Simonič. »Ker sem človek,« mu je odgovorila priča. Ferlič, ki je od marca lani v priporu, je danes dopolnil svoj zagovor. Vztraja, da oškodovanca ni nameraval umoriti. »Bil sem v stresu, preobremenjen in pregorel zaradi razmer v službi,« je potožil. »Prosim sodišče, naj me ne obsodi za nekaj, česar nisem storil in česar nisem nameraval storiti.«
