Tradicionalni tridnevni dogodek pohod Pot ob žici vsako leto poteka od četrtka do sobote, ki je najbližja 9. maju. Tudi letos bo tako. V prestolnici se bodo 9. maja 1945, ko se je mesto osvobodilo žičnate ograje, ki so jo tam postavili najprej italijanski, potem pa nemški okupatorji med drugo svetovno vojno, spomnili med 3. in 5. majem. V četrtek se bodo prvi po sledeh žičnate ograje, ki je med vojno obdajala mesto, sprehodili otroci iz vrtcev, dan pozneje bodo mesto obhodili osnovno- in srednješolci.

Osrednja dogodka prireditve tudi letos ostajata sobotni pohod, ko se bodo najbolj zagrizeni pohodniki spopadli s kar 35 kilometrov dolgo potjo okoli Ljubljane, in tek trojk. V soboto natanko ob 12. uri se bodo udeleženci na poti tudi letos prijeli za roke in tako mesto namesto žice objeli z živim obročem.

Športna in ne politična prireditev

Na tekaškem delu prireditve se bodo rekreativci, združeni v tričlanske tekaške skupine, spopadli s 3, 12,5 ali 29 kilometrov dolgo preizkušnjo. Prve bodo v soboto ob 9. uri na vrsti trojke osnovno- in srednješolcev, ki bodo pretekle tri kilometre dolgo progo. Takrat bodo startali tudi tekači, prijavljeni na 12,5 kilometra dolgi tek, pol ure pozneje pa še udeleženci najdaljše, 29 kilometrov dolge preizkušnje.

»Čeprav bomo tekačem merili čas, v ospredju prireditve ni tekmovanje, ampak druženje,« je direktor društva Timing Ljubljana in vodja prireditve Gojko Zalokar izpostavil glavni namen edinstvenega teka, na katerem se morajo trije tekači uskladiti, prilagoditi najšibkejšemu tekaču v ekipi ter s skupnimi močmi in medsebojno pomočjo premagati tekaški izziv. Ob tem je Zalokar poudaril, da je prireditev predvsem športna in ne politična: »Gre za športno manifestacijo. Smo pa ponosni, da je temelj prireditve 9. maj, ko se je Ljubljana osvobodila žice.«

Žigosanje na točkah in pri stacionarnih žigih

Medtem ko so prijave na tek trojk že zaključene, pa se pohodnikom za udeležbo na pohodu ni treba predhodno prijaviti. Sobotni rekreativni pohod po sledeh okupatorjeve žice se bo začel ob 6. uri, ko se bodo odprle kontrolne točke oziroma startno-ciljna mesta ob trasi. Vsak udeleženec se lahko v pohod vključi na kateri koli od osmih kontrolnih točk. Tam dobi tudi brezplačen kontrolni kartonček, v katerem med pohodom zbira žige. Kontrolne točke oziroma ciljna mesta bodo odprta do 17. ure.

Žigosanje letos sicer ni na voljo zgolj na osmih kontrolnih točkah, temveč tudi pri postavljenih stacionarnih žigih ob trasi. Te so v društvu Timing ob Poti spominov in tovarištva namestili oktobra lani. Pohodniki, ki želijo kartonček sami žigosati na stacionarnih žigih, morajo imeti s seboj blazinico. »Mislili smo, da je trend zbiranja žigov že zamrl, a smo se zmotili. Žige zbira tudi vse več mladih,« je odločitev, da namestijo stacionarne žige, ki so rekreativcem ob poti na voljo vse leto, pojasnil Zalokar.

Tisti, ki bodo v soboto prehodili vseh 35 kilometrov, bodo v cilju prejeli posebno kolajno. Se pa lahko pohodniki odpravijo tudi na krajši pohod in prehodijo le del poti. Organizatorji so zanje pripravili šest odsekov, dolgih od dva do šestnajst kilometrov. Začnejo se na Viču (5 kilometrov dolga pot), v Šiški (5 kilometrov), za Bežigradom (11 kilometrov), v Jaršah (16 kilometrov), na Fužinah (12 kilometrov) in pri Hali Tivoli (2 kilometra). Ta startna mesta bodo odprta od 7. do 9. ure, cilj vseh krajših pohodov pa je na Kongresnem trgu in je odprt do 12. ure. V cilju pohodniki dobijo spominsko značko.