Vrednost posla - uradni podatki niso znani, govori se o približno 400 milijonov dolarjev - je preskromna, da bi Evropska komisija lahko sama sprožila preiskavo. Tako je počakala, da je postopek sprožila Avstrija, ki so ji nato sledile druge države.
Nova zaostritev odnosov?
Kot so pojasnili v Bruslju, jih skrbi, da bi Apple s prevzemom Shazama prišel do podatkov o strankah njihovih tekmecev, ki bi jim lahko nato prilagajal ponudbo in s tem močno povečal svojo konkurenčnost. Preiskati nameravajo tudi, ali bodo Applovi konkurenti na glasbenem področju oškodovani, če bi Apple po prevzemu prekinil povezave Shazamove aplikacije do tekmecev.
Preiskava posla, ki ga je Apple naznanil decembra lani, bi lahko pomenila novo zaostritev odnosov med ameriškim tehnološkim podjetjem in Brusljem. Slednji je namreč pred dobrim mesecem dni predlagal davek za digitalne velikane, kot sta Apple in Google.
Dobičkonosen postal šele konec lanskega leta
Shazam je imel kljub veliki priljubljenosti - predlani je število prenosov aplikacije doseglo milijardo - trdovratne težave pri ustvarjanju zaslužka. Dobičkonosen je postal šele konec lanskega leta po zaslugi oglaševanja s preusmeritvami na druge strani, kot je švedski Spotify.
Prav ta storitev je zadnjih nekaj mesecev povezana s kitajskim tehnološkim konglomeratom Tencent, saj sta družbi decembra lani dosegli dogovor o medsebojni prodaji manjšinskih deležev.
Tencentova podružnica Tencent Music Entertaiment in Spotify sta odkupila javnosti neznana deleža drug pri drugemu, Tencentova starševska družba pa dodatno vlaga v Spotify z nakupom obstoječih delnic švedskega podjetja.
Spotify ima okoli 60 milijonov premijskih uporabnikov, ki za storitve plačujejo, in okoli 80 milijonov takšnih, ki koristijo brezplačne storitve. Storitve Tencenta po navedbah družbe uporablja več sto milijonov ljudi.
