»Tožilstvo me je namerno očrnilo in me predstavilo kot človeka, ki mu je mar le za svoje ljudi,« je danes v Haagu rekel Radovan Karadžić. Ko je leta 1992 izjavil, da so muslimani z osamosvajanjem Bosne krenili po avtocesti v pekel, to ni bila grožnja, »ampak prošnja in opozorilo, da nas peljejo v vojno«, je dejal nekdanji politični vodja bosanskih Srbov.

»Lažnivec, lažnivec,« so medtem v sodni dvorani šepetali navzoči svojci žrtev vojne.

Tako je bil po poročanju Reutersove novinarke danes videti eden od prizorov na zaslišanju v sodni dvorani haaškega sodišča, kjer odločajo o pritožbi Karadžića zoper obsodbo na 40 let zapora zaradi genocida, zločinov proti človeštvu ter kršenja zakonov in pravil vojskovanja med vojno v BiH v letih 1992 do 1995. Njegovi odvetniki zahtevajo novo sojenje.

Toda tudi tožilstvo ni povsem zadovoljno: za Karadžića zahteva obsodbo na dosmrtno ječo in obsodbo po edini od enajstih točk obtožnice, za katero je bil marca 2016 oproščen – za genocid v sedmih občinah zahodne Bosne.

Razsodba do konca leta

Proces je eden zadnjih pred haaškim sodiščem za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije. Pravzaprav ne poteka več pred njim, ker je konec lanskega leta končalo mandat, ampak pred posebnim mehanizmom, ki ima nalogo dokončati še odprte primere tega sodišča in tistega za Ruando. Ker pa so nekatere najbolj iskane od 170 obtoženih prijeli čisto med zadnjimi, med njimi Karadžića in nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, se življenje sodišča izteka prav z njunima odmevnima procesoma.

Obtožnico proti Karadžiću so vložili leta 1995, aretirali pa so ga šele julija 2008 v Beogradu, ko se je izvedelo, da ima lažno identiteto zdravilca Dragana Dabića in prosto hodi naokoli ter celo predava, skrit za dolgo košato belo brado. Soditi so mu začeli oktobra 2009, predlani pa je postal najvišji politik, kar jih je haaško sodišče obsodilo. Danes je skupaj s svojimi odvetniki trdil, da je bila to napaka. »To je bilo krivično megasojenje ob vnaprejšnji domnevi, da je obtoženi kriv,« je rekel njegov odvetnik Peter Robinson.

Tožilstvo je na drugi strani branilo potek sojenja, a dodalo, da bi morali Karadžića obsoditi po vseh točkah obtožnice in ga zapreti do konca življenja. S tem so se strinjale tudi predstavnice združenja Matere Srebrenice in Žepe, ki so spremljale sojenje v Haagu. Njegova predsednica Munira Subašić je rekla, da kar koli manj od dosmrtne ječe za Karadžića ni prava kazen.

Pritožbena obravnava bo trajala dva dni in se torej zaključuje jutri. Pričakovati je, da bo mehanizem pod predsedovanjem sodnika Theodorja Merona o pritožbi razsodil do konca leta. Odločitev bo pravnomočna.