Nedavne afere, kot so Dieselgate, Luxleaks, Panamski dokumenti in Cambridge Analytica osvetljujejo pomembno vlogo žvižgačev v družbi z razkrivanjem nezakonitih dejavnosti, ki škodijo javnemu interesu, izpostavljajo v komisiji.
Žvigači so ključni za demokracijo
Žvižgači lahko po navedbah komisije pomagajo razkrivati, preiskovati in kaznovati zlorabe zakonodaje EU. Pomemben je tudi njihov prispevek pri zagotavljanju novinarjem, da igrajo temeljno vlogo v demokracijah, zato potrebujejo ustrezno zaščito, so poudarili.
Nova pravila za boljšo zaščito žvižgačev dolgujemo novinarjem, ki so kopali pregloboko, kot sta nedavno umorjena Maltežanka Daphne Caruana Galizia in Slovak Jan Kuciak, je ob predstavitvi predloga poudarila Jourova.
Žvižgači ne bi smeli biti kaznovani zaradi razkritja nezakonitega ravnanja. A raziskave kažejo, da tretjina tistih, ki poročajo o napačnem ravnanju, izkusi maščevanje, na primer izgubijo službo ali ugled, še izpostavljajo v Bruslju.
Komisija predlaga zaščito žvižgačev v primeru poročanja o kršenju zakonodaje EU na področju javnega naročanja, finančnih storitev, pranja denarja, financiranja terorizma, varnosti proizvodov, varnosti v prometu, zaščite okolja, jedrske varnosti, varnosti hrane in krme, zdravja živali, javnega zdravja, zaščite potrošnikov, varstva podatkov in varnosti informacijskih sistemov.
Prav tako se predlogi nanašajo na kršenje evropske zakonodaje o konkurenci, davčnih pravil za podjetja in škodo finančnim interesom EU.
Ti ukrepi naj bi bili minimum. Komisija članice spodbuja, naj za zaščito žvižgačev storijo še več.
Predlog komisije vključuje tudi nova pravila za delodajalce
Vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi ali z letnim prometom nad desetimi milijoni evrov bodo morala uvesti notranje postopke za obravnavo poročanja žvižgačev.
Nova pravila bodo veljala tudi za vse državne, regionalne in občinske uprave z več kot 10.000 prebivalci.
Ti postopki bodo morali vključevati jasne kanale poročanja znotraj in zunaj organizacije ob zagotavljanju zaupnosti. Podjetja in javne oblasti se bodo na poročanje žvižgačev morala odzvati v treh mesecih.
Komisija predlaga tristopenjski postopek za poročanje žvižgača o napačnem ravnanju. Najprej je predviden notranji kanal poročanja. Če ta ne bo učinkovit, poročanje nacionalnim oblastem. V skrajnem primeru pa poročanje medijem oziroma javno poročanje.
Vsakršni povračilni ukrepi bi morali biti kaznovani
Vsakršni povračilni ukrepi so prepovedani in bi morali biti kaznovani, izpostavlja komisija. V primeru povračilnih ukrepov bo veljalo obratno dokazno breme. To pomeni, da mora tisti, ki so mu povračilni ukrepi očitani, dokazati, da ni ukrepal proti žvižgaču.
Predlog vključuje tudi varovala pred zlonamernim poročanjem. Za tiste, ki jih poročanje žvižgačev zadeva, bo veljala domneva nedolžnosti, dokler jim ne bo dokazana krivda, pravica do učinkovitega pravnega sredstva, poštenega sojenja in do obrambe.
Komisija je predlog predstavila, ker so trenutno v članicah unije velike razlike. Le deset članic žvižgačem trenutno zagotavlja polno zaščito, v preostalih je zaščita delna in velja le za specifične sektorje ali kategorije zaposlenih, navajajo v komisiji.
Komisija članice unije in Evropski parlament poziva, naj bo direktiva sprejeta do evropskih volitev maja prihodnje leto.
V Transparency International (TI) ocenjujejo, da je dolgo pričakovani predlog »ambiciozen in pogumen korak v pravo smer«. Ob tem izpostavljajo velike razlike med članicami, na primer dobro zakonodajo na Irskem in praktično nobene na Cipru.
