»Blagovno-storitvena menjava med Slovenijo in Slovaško je presegla milijardo evrov, kar je več, kot ima Slovenija menjave z veliko Rusijo. Državi si, če bo v EU prišlo do večtirnosti, želita biti ob rami Francije in Nemčije. Predsednika sva oba podprla povračilne ukrepe proti Rusiji zaradi zastrupitve Skripala in bila v lastnih državah deležna zelo deljenih ocen. Slovaška in Slovenija zelo podobno gledata na nujnost širitve EU na jugozahodni Balkan. Zato lahko rečemo, da je to, da sta državi na isti dan izgubili vlado, zgolj naključje, ne pa podobnost med njima, in da imata državi zelo dobre odnose.«
To so bile uvodne besede slovenskega predsednika Boruta Pahorja na tiskovni konferenci po uradnih pogovorih s slovaškim kolegom Andrejem Kiskom, ki se je z gospodarsko delegacijo mudil na enodnevnem obisku v Ljubljani.
Koper s sto vlaki na leto »največja slovaška luka«
Slovaški gost, ki je leta 2014 kot neodvisni kandidat nekoliko nepričakovano zmagal na predsedniških volitvah, bil je namreč poslovnež in filantrop in ne uveljavljeni politik, se je strinjal, da imata državi zelo dobre politične in gospodarske odnose. Ne nazadnje je Koper »največje slovaško« pristanišče, saj gre 80 odstotkov menjave s tujino ali 100 vlakov na leto preko koprske luke, se je nekoliko pošalil slovaški predsednik.
Toda v gospodarstvu je še veliko priložnosti za sodelovanje, je dejal Kiska: »Slovenija je ena vodilnih v proizvodnji zdravil, od nje se lahko marsikaj naučimo. Tudi o turizmu denimo. Slovenski prispeva k BDP 12 odstotkov, slovaški komaj 2 odstotka.«
Predsednika sta se udeležila tudi slovensko-slovaške poslovne konference podjetnikov iz obeh držav in predstavitve pospeševalnika ABC (ABC Accelerator Slovenia).
O prihodnosti EU je Kiska dejal, da se mora EU vrniti k svojim osnovnim načelom solidarnosti in enotnosti, sicer bo zelo ranljiva in nestabilna. Širitev je po njegovem nujna, kajti države, ki si želijo članstva, poskušajo privabiti na svojo stran druge velesile, Rusija pa je pri razbijanju enotnosti EU zelo aktivna.
Po umoru novinarja ena največjih kriz sodobne Slovaške
Predsednika pa se nista mogla izogniti aktualnim notranjim vprašanjem. Kiska je imel nedavno polne roke dela z odstopom premierja Roberta Fica in rekonstrukcijo vlade z novim premierjem Pellegrinijem po umoru preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Najprej je celo zavrnil potrditev vlade zaradi novega notranjega ministra, a jo nato vendarle sprejel.
Kiska je dejal, da gre za eno najhujših kriz v 25-letni zgodovini države in da je razgalila slovaško politično elito, ki je pozabila, da mora služiti izključno državljanom in državi, ne pa sebi. Čaka jo dolga trnova pot povrnitve zaupanja ljudi. Na novinarsko vprašanje, zakaj Slovaška ne pristane na oblikovanje tuje preiskovalne skupine, je dejal, da je po zadnjih informacijah vlada pristala na prihod tujih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri preiskavi umora mladega novinarja.
Pahor pa je na vprašanje, kako komentira ovadbo predsednika stranke Novi socialdemokrati Milana Balažica, da je z arbitražnim sporazumom kot premier »spravil Slovenijo v podrejeni položaj« in s tem kršil ustavo, dejal, da bo, ko konča mandat, ponosen na tri stvari: na doseženo v procesu sprave, na arbitražo in na dejstvo, da se ni nikoli okoristil s položajem. Glede arbitraže, ki je nastajala v težkih časih gospodarske krize in izjemno slabih odnosov s Hrvaško, je Pahor spomnil na sprejemanje Osimskih sporazumov leta 1975. Mnogi v Sloveniji so jih »sprejeli na nož«, kot izdajo, pozneje, ko smo se osamosvajali in nato pristopali k evroatlantskim zvezam, pa se je izkazalo, kako politično modra poteza je bila, da smo imeli z Italijo »čiste račune«.
