Po desetletnem vladanju Armeniji iz predsedniške palače je proruski voditelj kavkaške države s tremi milijoni prebivalcev Serž Sarkisjan poskušal v slogu ruskega predsednika Vladimirja Putina ohraniti najmočnejši politični položaj. Z ustavnimi spremembami je polpredsedniški sistem z omejenim dvojnim petletnim mandatom prelevil v parlamentarnega z okrepljenimi pristojnostmi vlade ter se dal minuli torek izvoliti za premierja.
Njegov prozoren oblastni manever je že pred tem vznejevoljil Armence, ki so se takšni zlorabi oblasti v več mestih uprli z mirnimi protesti, ki so postajali vse bolj množični.
Proteste vodil poslanec opozicije
Na njihovo čelo se je postavil 42-letni opozicijski poslanec Nikola Pačinjan, nekdanji novinar, ki je bil nekaj časa tudi zaprt zaradi sodelovanja na protestih proti Sarkisjanu leta 2008, v katerih je umrlo deset ljudi. Tedaj je podprl prvega predsednika samostojne Armenije Levona Ter-Petrosjana, ki se je po izsiljenem odstopu in politični upokojitvi v devetdesetih letih vrnil na prizorišče s ponovno kandidaturo, a doživel prepričljiv, vendar sporen poraz proti Sarkisjanu.
Pomilostitev večine obsojenih protestnikov maja 2011 je Pačinjanu omogočila kandidaturo na parlamentarnih volitvah leto kasneje, njegovo leta 2016 oblikovano zavezništvo Izhod pa je na lanskih volitvah prejelo slabih osem odstotkov glasov in ima devet poslancev v 105-članskem armenskem parlamentu, ki ga z 58 poslanci obvladuje desničarska republikanska stranka. Ta se je kot samostojna oblast utrjevala od tragičnega strelskega obračuna v armenskem parlamentu leta 1999, ko je peterica napadalcev v domnevnem poskusu državnega udara ubila osmerico najvišjih političnih predstavnikov, med njimi premierja Vazgena Sarkisjana in predsednika parlamenta Karena Demirčjana, še trideset ljudi pa ranila.
Politični položaj zdaj nejasen
Nikola Pačinjan se je v nedeljo pred televizijskimi kamerami sestal s Sarkisjanom in ga takoj pozval k odstopu. »To niso pogajanja, to ni dialog. To je izsiljevanje legitimne državne oblasti,« mu je odvrnil sporno imenovani premier in zapustil dvorano, Pačinjana, ki se je pridružil protestnikom v Erevanu, pa je policija skupaj s še okoli 280 drugimi kmalu zatem priprla ob uporabi šok granat.
Skupaj s še dvema poslancema, obdolženima »izvajanja družbeno nevarnih dejanj«, so ga danes izpustili, odstop Sarkisjana pa so pravzaprav izsilili neoboroženi pripadniki armenske vojske, ki so se v uniformah pridružili protestnikom. Vojaško poveljstvo je sicer pred tem njihovo udeležbo označilo za protizakonito in napovedalo ostre sankcije. Kakšne bodo dejanske posledice njihovega dejanja, ki je široko odmevalo na družbenih omrežjih, pa še ni jasno.
Prav tako ni jasno, v kolikšni meri je destabiliziran politični položaj v Armeniji, ključni zaveznici Moskve na nemirnem Kavkazu, kjer je ta mala država zapletena v dolgoletni ozemeljski spor z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha, gosti pa tudi dve ruski vojaški oporišči. Demonstranti so se danes na ulicah objemali s policisti in slavili odstop donedavnega predsednika in enotedenskega premierja, Kremlin pa se je na dober teden trajajoče proteste odzval s skopo izjavo, da gre za armensko notranjo zadevo. Vladimir Putin je sicer Sarkisjanu čestital ob izvolitvi za predsednika vlade, poznavalci razmer pa za zdaj v odnosih z Moskvo ne pričakujejo skorajšnjih sprememb. Vlado začasno prevzema Karen Karapetjan, ki jo je vodil od predlani do Sarkisjanovega torkovega prevzema položaja.
