Potem ko je državni zbor prejšnji teden potrdil zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki bi julija za pol leta dvignil osnovni minimalni dohodek na 385 evrov na mesec, bodo o njem očitno glasovali še državni svetniki. Danes se bodo sestali štirje svetniki, ki zastopajo interese delodajalcev, in se dogovorili, ali bodo zahtevali sklic seje, na kateri bi državni svet odločal o odložilnem vetu.
Ohranjali bi razmerja
Današnji sestanek bo najverjetneje samo formalnost, saj so si delodajalski svetniki enotni o tem, da se minimalni dohodek ne bi smel dvigniti, ker bi se porušila razmerja med plačami tistih, ki delajo, in tistimi, ki prejemajo samo socialne transferje. »Gre za to, da predstavniki delodajalcev izpolnimo svojo dolžnost do tistih, ki jih v državnem svetu zastopamo,« je o zahtevi za sklic seje povedal državni svetnik Mitja Gorenšček, sicer izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Seja naj bi bila v torek ali sredo, Gorenšček pa ocenjuje, da državni svet veta ne bo izglasoval, ker so državnozborske volitve preblizu. Nekateri drugi državni svetniki, s katerimi smo govorili neformalno, niso upali s takšno gotovostjo napovedati izida. Med 40 svetniki jih je nekaj več kot deset iz desnih političnih strank, ki se strinjajo z delodajalci, medtem ko bodo skoraj zagotovo proti vetu glasovali štirje svetniki iz vrst sindikatov. Stališča preostalih niso znana.
Če bi državni svet vložil veto, bi moral državni zbor odločati še enkrat, pri tem pa bi moral zakon dobiti najmanj 46 glasov. Za to skoraj ni možnosti, saj je samo Levica enotna v podpori zakonu, SMC in DeSUS pa ne. V prvem glasovanju sta proti zakonu glasovali SDS in NSi, vzdržali pa so se vsi iz Socialnih demokratov ter nekaj poslancev SMC in DeSUS. Izid je bil 33 proti 22.
GZS za socializacijo brezposelnih
»Posameznik, ki danes prejema socialno pomoč, ne bo motiviran za delo, saj bo kot prejemnik minimalne plače prejel samo 1,4 evra več na uro za opravljeno delo,« so v petek sporočili iz GZS. Z enakim argumentom je dvigu mesečnega minimalnega dohodka na 385 evrov nasprotovala tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki se je zavzemala za znesek 331 evrov. Navedla je primer družin z enim otrokom v vrtcu in enim v osnovni šoli. Če nobeden od staršev ne dela, naj bi po novem razpolagali s 1104 evri na mesec, če oba delata za minimalno plačo, naj bi imela 1334 evrov, če prejemata povprečno plačo, pa 1852 evrov.
V gospodarski zbornici so navedli, da se gospodarstvo sooča s pomanjkanjem kadrov in da delovna mesta »zaradi strukturnih neskladij in neustreznih političnih odločitev« ostajajo nezasedena. »To povzroča škodo gospodarstvu in družbi,« so zapisali. Politikom so očitali, da spodbujajo pasivnost, ter jim svetovali, naj raje z dodatnim izobraževanjem, socializacijo in podobnimi ukrepi opolnomočijo ljudi za delovno aktivnost. »Že danes je med brezposelnimi prejemniki socialne pomoči kar polovica mlajših od 40 let, ki bi v trenutnih razmerah v gospodarstvu delo lahko našli,« so menili.
Poleg tega je dvig po njihovem v nasprotju z opozorili fiskalnega sveta, saj naj bi 385 evrov minimalnega dohodka po oceni ministrstva za delo pomenilo 330 milijonov evrov letnih stroškov ali 100 milijonov evrov več kot predlog ministrstva. »To je veliko breme za javne finance in davkoplačevalce,«, pravijo na GZS, »hkrati pa se država odpoveduje višjim prilivom iz dohodnine in prispevkov, ker bodo ti ljudje demotivirani za delo.«
Levica za dvig plač
Ob možnosti veta državnega sveta v Levici, ki je predlagala dvig na 385 evrov na mesec, opozarjajo, da bi z zavrnitvijo zakona denarna socialna pomoč ostala pri 297 evrih na mesec, medtem ko je izračun, ki ga je naročilo ministrstvo, pokazal, da samska oseba za najnujnejše mesečne stroške potrebuje 442 evrov. »Če delodajalci mislijo, da je razlika med socialno pomočjo in plačo prenizka, naj dvignejo plače in izboljšajo pogoje dela. Če to misli koalicija, naj sprejeme naš predlog za radikalen dvig minimalne plače in naj dvigne plače v javnem sektorju,« pravijo v Levici. »Minimalna plača se je v mandatu vlade Mira Cerarja povišala samo za 6,8 odstotka, čisti dobički podjetij pa so se samo predlani povečali za sedemdeset odstotkov.«
V Levici dvomijo o oceni ministrstva glede stroškov, ki naj bi jih dvig prinesel. Ko je ministrstvo predlagalo dvig na 331 evrov, je zapisalo, da bi to letne izdatke povečalo za 11 milijonov evrov. »Če to ekstrapoliramo, bi dvig na 385 evrov pomenil 17,6 milijona evrov več kot vladni predlog,« so zapisali. Lani je bilo za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek porabljenih 177 milijonov evrov, v letošnjem proračunu pa je zanju predvidenih 200 milijonov evrov.
