Po opozorilih sekretarja SKEI za Ljubljano in okolico Zlatka Hernčiča so odnosi med vodstvom in zaposlenimi v Iskri skrb vzbujajoči. Po odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe septembra lani je dlje časa trajajočemu zaostrovanju razmer v semiški izpostavi Iskre januarja letos botrovala opozorilna stavka približno 450 delavcev.
Pogajanja o sklenitvi nove podjetniške kolektivne pogodbe, ki se izteče konec junija, so v teku, pogajalskih izhodišč pa Hernčič zaradi zaupnosti ni želel razkrivati. Po pojasnilih Matije Šešoka, direktorja operacij v Iskri, odnose z zaposlenimi ureja zakon o delovnih razmerjih, panožna kolektivna pogodba in podjetniška kolektivna pogodba. »Nisem pristaš uravnilovke, kar je določala podjetniška kolektivna pogodba. Zato je bila ta odpovedana,« je dejal Matija Šešok, sin predsednika uprave Dušana Šešoka, ki je skupaj s približno 50 menedžerji leta 2015 izpeljal menedžersko-delavski prevzem Iskre. Skozi leta je Šešok skupaj z nekdanjim članom uprave, odgovornim za finance, Jožetom Godcem od preostalih lastnikov odkupoval Iskrine delnice. Toda nato sta se ključna menedžerja družbe sprla, lani pa je nemška izpostava družbe TaxGroup v lasti Matije in Klemna Šešoka od Godca odkupila dobrih 30 odstotkov delnic Iskre, medtem ko jih je deset odstotkov, kot lastne delnice, odkupila Iskra.
Po pojasnilih Matije Šešoka s sklenitvijo nove podjetniške pogodbe celotnih sredstev za plače zaposlenih ne nameravajo znižati. »Želimo pa, da bi uspešnejši delavci po vnaprej določenih kriterijih prejemali višje plače od manj uspešnih,« je zatrdil Šešok in dodal, da bi se po njegovem mnenju s predstavniki sindikata SKEI o novih določilih podjetniške kolektivne pogodbe lahko uskladili.
Po opozorilni stavki sklenjen dogovor z zaposlenimi
O nedavni opozorilni stavki v Semiču pa je Šešok povedal, da so zaposleni za eno uro prekinili delo in da se je vodstvu v tej uri z njimi uspelo dogovoriti o rešitvi problemov. Ti so se med drugim nanašali na neplačevanje nadur in malice, snemanje na delovnem mestu in prepoved sindikalnih objav na oglasni deski. Šešok je prepričan, da je normalno, da se zaradi varnosti delovni proces snema, sindikalne objave na oglasni deski pa so zaposlenim omogočili. Zahteve za izplačilo nadomestila za prehrano tistim, ki malice ne jedo, je vodstvo Iskre zavrnilo. Namesto tega so uvedli dodatni meni, ki je takšen, da si zaposleni lahko hrano odnesejo domov, pravi Šešok in dodaja, da so s sindikati sklenili tudi dogovor glede izplačila nadur.
Medtem ko so imeli v preteklosti zaposleni možnost izbire, ali nadure koristijo ali pa se jim izplačajo, se po novem nadure, razen v nekaterih primerih, odvisno od individualnih dogovorov s posamezniki, izplačujejo. »Takšno odločitev smo sprejeli s ciljem, da nam ni treba najemati novih delavcev, saj se je obseg poslovanja na letni ravni občutno zvišal,« je povedal Matija Šešok. Od konca leta 2016, ko so zaposlovali približno 1100 delavcev, se je število zaposlenih do konca lanskega leta zvišalo na približno 1250.
Skoraj vso proizvodnjo izdelkov izvozijo
Po besedah Matije Šešoka je Skupina Iskra lani dosegla okoli 83 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar na letni ravni predstavlja rast za približno 13 odstotkov. Prihodki od prodaje so v letošnjem letu načrtovani v višini 93 milijonov evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za naložbe, vračilo posojil in izplačilo dobičkov lastnikom, je leta 2017 znašal 9,5 milijona evrov. Čisti dobiček v višini treh milijonov evrov pa je bil za okoli pol milijona evrov nižji kot leta 2016.
Poslovanje Iskre je sestavljeno iz treh delov. Ključni je produktni, ki vključuje šest tovarn. Izdelki, proizvedeni v teh tovarnah, se skoraj v celoti izvažajo na tržišča zahodne Evrope, kjer se po pojasnilih Šešoka vgrajujejo v izdelke svetovno znanih proizvajalcev, kot sta Bosch in Miele. S tako imenovanim produktnim delom Iskra doseže 60 odstotkov celotnega prometa. S sistemskim delom, ki predstavlja razne rešitve za avtoceste, železnice, telekomunikacije in energetiko, Skupina Iskra ustvari okoli 30 odstotkov prihodkov od prodaje na leto, z upravljanjem in vzdrževanjem objektov pa deset odstotkov.
