Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v soboto presenetljivo napovedal, da bo njegova država prenehala izvajati jedrske in raketne poskuse ter sile raje usmerila v ekonomski razvoj. Dodal je, da bodo v dokaz, da misli resno, zaprli in razgradili kompleks za opravljanje poskusov. Napoved Pjongjanga je izzvenela kot dobra popotnica petkovemu srečanju Kima in južnokorejskega predsednika Moon Jae Ina, ki bo pika na i mednarodnopolitično izredno razgibanemu tednu, ko bo v središču še en jedrski program – iranski. Pri Donaldu Trumpu bosta ta teden na obisku francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, ki bosta ameriškega predsednika skušala prepričati, naj čez dva tedna ne obrne hrbta jedrskemu sporazumu s Teheranom. Iran opozarja, da bi takšen korak ZDA svetu poslal sporočilo, da se z Washingtonom nima smisla ničesar sporazumeti. Te besede so v veliki meri namenjene tudi Severni Koreji.
Jedrska razorožitev visi v zraku
Nepričakovana napoved Severne Koreje, da se odreka jedrskim raketnim poskusom, s katerimi je vznemirjala regijo in svet (samo lani je opravila 16 raketnih izstrelitev), je naletela na odobravanje, a tudi nekaj previdnosti. Evropska unija je sporočila, da je to dobrodošel in dolgo pričakovan korak, ki pa naj pelje v popolno in preverljivo denuklearizacijo. Podobno previdno so se odzvali drugje, kajti iz sporočila Pjongjanga ni bilo nikjer zaznati, da so resnično pripravljeni na slovo od jedrskega orožja. Nasprotno, sodeč po sporočilu Pjongjanga, kot ga je prenesel BBC, je Kim dejal, da raketnih in jedrskih poskusov ter kompleksa zanje več ne potrebujejo, ker je država dokazala, da ima jedrsko orožje, uspešno pa tudi preizkusila medcelinske rakete.
Nekateri analitiki zato opozarjajo pred prehitrim navdušenjem, kajti obstaja veliko vprašanje, ali bo Kim res pristal na jedrsko razorožitev po več letih truda, vloženega v razvoj najbolj uničujočega orožja. To je eden od razlogov, zakaj bo tako veliko pozornosti usmerjene v izid petkovega srečanja Kima in Moona na demilitariziranem območju med državama. Za Moona, ki je že med volilno kampanjo obljubljal otoplitev odnosov s Severno Korejo, je srečanje velik politični vložek, zato se je za ves teden zaprl v uradno rezidenco in se bo pripravljal le na pogovore s Kimom. Ti bodo šele tretji med voditeljema držav od konca korejske vojne. Kim in Moon sta v zadnjih mesecih sicer storila vrsto korakov, ki naj bi gradili zaupanje, med drugim sta vzpostavila neposredno telefonsko linijo, po kateri se bosta prvič slišala v teh dneh.
Težave z enotnostjo EU glede Irana
Hkrati s severnokorejskim jedrskim vprašanjem pa se na obzorju spet poraja tudi iransko. Macron in Merklova bosta ta teden skušala prepričati Trumpa, naj ne izstopi iz jedrskega sporazuma, ki so ga z Iranom podpisale ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Nemčija in EU. Trump je velik kritik sporazuma, ki je po njegovem spisan v prid Irana. Evropejcem je dal čas do 12. maja, naj odpravijo »pomanjkljivosti«, sicer bo dovolil, da nekatere sankcije proti Teheranu, ki jih sporazum odpravlja, zopet začnejo veljati.
Macron danes prihaja na tridnevni obisk v Washington, med katerim bo nagovoril oba domova kongresa. Pred odhodom je dejal, da nima »zasilnega načrta« za jedrski sporazum. Velika Britanija, Francija in Nemčija so pretekli teden skušale oblikovati seznam sankcij proti petnajstim iranskim politikom, predstavnikom vojske in podjetjem zaradi iranskega vpletanja v Sirijo in raketnega programa. Ti ukrepi naj bi Trumpa prepričali, da je proti Teheranu mogoče ukrepati tudi drugače in naj zato ostane v jedrskem sporazumu. Toda potem znotraj EU o ukrepih ni bilo dogovora vseh 28 članic, kar je pogoj. Najbolj proti je bila Italija, ki je januarja s Teheranom podpisala pet milijard evrov vreden sporazum o investicijah.
Po Macronu bo v petek pri Trumpu na obisku še Merklova, iz Irana pa medtem prihajajo opozorila, da bi lahko spet zagnal svoj program bogatenja urana, če jedrski sporazum pade. Obstaja tudi možnost, da Iran poskusi spor rešiti v okviru mehanizma, ki ga predvideva sporazum. Zunanji minister Džavad Zafir je po poročanju Reutersa izrazil dvom, da bo Merklovi in Macronu uspelo prepričati Trumpa. Ob tem je dodal, da bi ZDA z odstopom od sporazuma poslale »zelo nevarno sporočilo, da se z njimi nima smisla pogajati, ker delujejo po načelu: kar je moje, je moje, o tem, kar je tvoje, pa se je mogoče pogajati.« Kar je sporočilo, ki ga verjetno premlevajo tudi v Pjongjangu...
