Pri obravnavi predlogov novih poimenovanj za ljubljanske parke je mestni svetnik Mirko Brnič Jager (SDS) predlagal, da bi park pri Rakovi jelši nosil ime po mecenu dr. Francu Mundi. Ta pravnik, ki je štipendiral manj premožne dijake in študente pri izobraževanju, namreč v Ljubljani še nima obeležja.
Svetnica drugič dala pobudo za kip
Naključje je hotelo, da je svetnica SMC Simona Pirnat Skeledžija ravno letošnjega marca na mestno občino naslovila pobudo za postavitev doprsnega kipa Munde na območju prestolnice. Pirnat-Skeledžijeva je svojo pobudo argumentirala s pojasnilom, da bi si Munda zaslužil primerno obeležje »v zahvalo za njegovo izredno humanost ter usmerjenost k razvoju in napredku slovenstva«. Občina je pobudo svetnice predala komisiji za postavitev javnih spomenikov – obeležij, ki jo vodi podžupan Aleš Čerin. Slednji je v odgovoru Pirnat-Skeledžijevi pojasnil, da bo komisija pobudo obravnavala na prvi redni seji komisije. Ta bo predvidoma julija. Pobudo o postavitvi kipa oziroma kakšnega drugačnega primernega spominskega obeležja je Pirnat-Skeledžijeva sicer na občino naslovila že lansko leto, a takrat odgovora na to pobudo ni dobila.
Franc Munda je bil ugleden ljubljanskih odvetnik, ki je zaradi lastne trpke izkušnje v času izobraževanja revnim dijakom in študentom finančno pomagal pri pridobivanju izobrazbe. Mundi je namreč finančno pomoč pri izobraževanju za duhovnika obljubil njegov stric župnik, a ker je Mundo bolj kot teologija zanimalo pravo, je ostal brez stričeve podpore in se je pri študiju moral znajti sam. Odvisen je bil od pomoči dobrohotnih družin, pozneje pa si je denar služil tudi kot inštruktor. Zaradi tega je finančno podpiral izobrazbe željno mladino in v oporoki svojo posest, ki je vključevala šest stavb in vrt, zapustil univerzi oziroma namenil štipendiranju študentov univerze.
Dediščina le deloma za štipendije
Toda njegova poslednja želja se ni uresničila. Kot so lani na oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje pojasnili Pirnat-Skeledžijevi, je bilo premoženje Franca Munde po drugi svetovni vojni nacionalizirano. Mundove štipendije so se sicer najprej podeljevale, toda kot ugotavljajo na mestnem oddelku, so se podeljevale nekontinuirano, po letu 1954 pa se je vse skupaj ustavilo. Tri leta pozneje je tudi sklad Mundove zapuščine prenehal obstajati. Leta 1991 je ljubljanska univerza nekdanji sklad Borisa Kraigherja preimenovala v Mundov sklad. Denar zanj je zagotavljalo več ministrstev, a je tudi ta sklad leta 1999 prenehal delovati.
»Pred leti se je ljubljanska mestna občina na podlagi pobud večkrat lotila ugotavljanja vrednosti Mundove dediščine. Leta 2000 je oddelek za gospodarjenje z nepremičninami na podlagi javno dostopnih podatkov prišel do naslednjih ugotovitev in zaključkov: na večjem delu Mundove zapuščine, ki je prešla v uporabo občine Ljubljana Center, je bil zgrajen kompleks poslovno-stanovanjskih objektov Ferantov vrt, preostali del Mundove zapuščine predstavljajo stanovanjski objekti ob Rimski cesti z najemnimi stanovanji, ki so bila olastninjena po stanovanjskem zakonu,« je ljubljanska občina pojasnila, kaj se je v vseh teh letih zgodilo z dediščino Franca Munde.
