Nadškof je po nauku lastne Cerkve dolžan govoriti resnico v smislu božje zapovedi Ne pričaj po krivem. Zato je zanimivo, da ima zagovornike, čeprav trdi, da je nedolžen. Kajti njegova nedolžnost je po cerkvenem nauku resnica. Če pa je nedolžen, zakaj potem zagovorniki? Saj bo sodišče, ki je tudi zavezano katoliški resnici, ugotovilo, da ni kriv, in ga oprostilo. Dejstvo namreč je, da je ljubljansko okrožno sodišče del posvetne oblasti in ta oblast je po cerkvenem nauku dana od katoliškega boga, kajti Cerkev uči: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1–2)
Zakaj bi torej nadškof dvomil o ljubljanskem okrožnem sodišču, saj je to postavljeno od cerkvenega boga in bo tako delovalo v njegovem imenu. In bo sprejelo odločitev, da je nadškof nedolžen, saj je govoril resnico, kajti to sodišče je zavezano isti resnici. Branilo ga bo torej tudi samo sodišče, ki je, kot že navedeno, del cerkvene strukture. Zakaj potem dvojna obramba? Mogoče pa je, da nadškof ne zaupa sodišču in meni, da bo sodišče ravnalo napačno in ga obsodilo, čeprav je nedolžen. Da se bo uprlo cerkvenemu bogu? In zato potrebuje zagovornike iz kar treh odvetniških pisarn, ki ga bodo branili? Ali nadškof Kramberger ne zaupa svojemu bogu? Če ima čisto vest, česa ga je strah?
Mogoča pa je seveda še ena situacija, in sicer, da je nadškof lagal, ko je zatrjeval, da ni storil nič nezakonitega. In ga je zato strah ter potrebuje zagovornike, ki bi delovali s ciljem, da njegovo laž prikažejo kot resnico. In v tem smislu prepričajo sodišče in ga tako »prevarajo«. Ali lahko nadškof prevara oblast, ki jo je postavil njegov bog? Ali lahko nadškof prevara »božje sodišče«? Če bi bilo to mogoče, bi bil nad njim! Če bi zagovornikom uspelo prepričati sodišče o nedolžnosti nadškofa, ali lahko to storijo tudi s cerkvenim bogom?
Če ljubljansko sodišče ne bo verjelo nadškofu in ga obsodilo ter se bo nadškof pritožil, ali se ne bo s tem uprl redu, ki ga je prek ljubljanskega okrožnega sodišča z obsodbo nadškofa določil njegov bog? Ali si ne bo s tem nakopal še dodatne obsodbe? Kaj bo cerkveni bog storil z njegovimi zagovorniki, ki so poskušali laž spremeniti v resnico, še posebno, če so člani Cerkve? Seveda v tem pogledu ni pomembno dejstvo, da ima nadškof kot obdolženec po državnem kazenskem pravu pravico laganja.
Obramba treh odvetniških pisarn seveda ne bo poceni, razen če bodo delovale pro bono ali s popustom. Če bo moral nadškof nositi vse stroške obrambe, kdo jih bo plačal: on, nadškofija, Karitas, kakšen poseben donator… Za plačilo odvetnikov bo denar, za poplačilo vsaj dela dolgov oškodovanih delničarjev cerkvenih Zvonov (okoli 60.000) pa ga ni.
Čeprav je nadškof Kramberger zatrdil, da se bo udeleževal sodnih obravnav, ga na predobravnavnem naroku ni bilo. Ali je takšna oseba verodostojna? Ji je mogoče zaupati? Kolikokrat se je že zgodilo, da klerik govori eno, drugo pa dela?
Med obdolženimi ni nadškofa Stresa, ki je vodil seje gospodarskega sveta mariborske nadškofije. Kajti ve se, kakšna je linija odločanja v Cerkvi: od zgoraj navzdol, spodnji so dolžni izvrševati ukaze zgornjih! Katoliški laiki so dolžni izpolnjevati besede škofa.
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah