Živela je v dvajsetem stoletju in neizbrisno zaznamovala enaindvajseto. Slikarka Frida Kahlo. O njej pripoveduje ena od Zgodb za lahko noč upornicam v zbirki biografij sto uspešnih žensk, ki so jo prevedli v več kot 30 jezikov. Po njeni podobi je oblikovana igrača barbie. Biografski film Frida (2002) je ena ključnih točk upora proti spolnemu nadlegovanju v filmski industriji. Pričevanje Salme Hayek, glavne igralke in raziskovalke slikarkinega življenja ter pobudnice in producentke filma, ki je razkrila, da so homoerotični prizor med Frido in Tino Modotti posneli na zahtevo Harveyja Weinsteina, ki se je s tem Hayekovi maščeval, ker ga je zavrnila, je bolj kot kar koli dokazalo, kako neločljivo so seksistične prakse vpletene v vsebine neodvisnega ameriškega filma. Govori tudi o tem, kako težko je ustvarjalno delo te mehiške slikarke ločiti od njenega življenja in njene javne podobe. Ne nazadnje smo za Frido Kahlo mnogi izvedeli prav iz tega filma.

Onkraj (filmskega) mita

Z razstavo Frida Kahlo – onkraj mita se je kustos Diego Sileo namenil storiti prav to. Kritičen do pogleda, ki njeno slikarstvo razume kot simptom njenih notranjih travm, prepričan, da fascinacija nad njenim življenjem zakriva njeno delo in da se izza statusa legende skriva avtorska poetika, ki jo je šele treba odkriti, se je odpravil v Mehiko. Njegova raziskava je zajela še neobjavljene vire in dokumente, ki so jih leta 2007 našli shranjene v Casa Azul (rezidenci, ki jo je Frida Kahlo delila z Diegom Riviero v Ciudadu de Mexico), pa tudi gradivo, shranjeno v drugih nedavno odkritih arhivih, med drugim v osebnih arhivih nečakinje Fride Kahlo Isolde Kahlo, njenega mladostnega prijatelja Miguela N. Lire in njenega fanta Alejandra Gomeza Ariasa. Mnogo tega gradiva je prvič na ogled prav na razstavi v MUDEC. Organizirana v štiri tematske sklope – ženska, zemlja, politika in bolečina – se razstava osredotoča na najpogostejše teme njenega dela in priča, da njena dela povezuje skupna avtorska poetika.

Novo in bolj dosledno branje dela Fride Kahlo ni omejilo raznolikosti gradiva. Vsaka od štirih tem ima svoj prostor, v katerega središču stojijo uokvirjena platna, postavljena pod reflektorje, od tam pa se po stenah in razstavnih vitrinah širijo druga dela, od platen do risb, od pisem do fotografij. Poleg tega, da je v tej raznolikosti mogoče zelo jasno prepoznati njeno avtorsko pisavo, je morda celo zanimiveje to, da kritično razkriva razmere, v katerih je umetnica živela in delala. Razstava odpre pogled na njena dela, ne kot na rezultat intuitivne individualne ustvarjalnosti, temveč kot na produkt procesa, trdno vpetega v konkretno zgodovinsko situacijo, začenši s politično ekonomijo in politiko spolov. Samo primer: nasproti tradicionalni logiki razlikovanja med gigantskimi murali slikarja Riviere in njenimi drobnimi risbami se dela Fride Kahlo raztezajo med nedovršenimi eksperimentalnimi skicami, pismi in portreti bližnjih, ki so do danes ostali v zasebni lasti, in velikimi, bujnimi tihožitji v razkošnih okvirih, ki jih je slikala za premožne naročnike.

Izraz za še neizraženo

Celo najbolj tradicionalistične motive prečijo fantastični, surrealistični elementi, ki prispevajo k njihovi fascinantnosti, a veliko več pozornosti občinstva privabljajo dokumenti in skice. Pa to ne samo zaradi brezsramnega voajerizma sodobnih občinstev. Grozdi ljudi vseh starosti in drugih družbenih identitet, ki obkrožajo razstavljene vitrine in pozorno prebirajo pisma ter preučujejo slike in skice, so gotovo tudi znamenje iskrene, praktične radovednosti. In priznanje, da je družbena vloga umetnosti tudi oblikovanje zgodovinsko specifičnih struktur občutenja. Razstava se ne osredotoča na njene družinske travme, bolestno razmerje z Diegom Riviero, neuslišano željo postati mati in tragičen boj z boleznijo, pač pa na dejstvo, da je za vse te izkušnje našla izraz, jim dala obliko. Strasti, ljubezni, trpljenju in bolečini, čustvom, skratka, je dala prepoznavno podobo in s tem pomagala tudi drugim izražati in sporočati to, kar bi sicer ostalo brez izraza. To ji uspeva še danes in tudi MUDEC tega ne skriva, nasprotno, razstava se izteče v trgovini s spominki.