Upravno sodišče je 10. aprila razsodilo, da je polletni rok, določen v dublinski uredbi, za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito sirskega begunca Ahmada Šamieha potekel 23. februarja letos. Ker Slovenija v omenjenem roku begunca ni predala Hrvaški, v kateri je najprej vstopil v Evropsko unijo, je odgovornost odločanja prešla nanjo.

Ministrstvo se ne more izogniti odločanju

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar, je namreč trdilo, da je šestmesečni rok začel teči 12. januarja letos, ko vrhovno sodišče ni podaljšalo začasnega zadržanja možnosti predaje, ki ga je uvedlo upravno sodišče konec lanskega leta. Ministrstvo v skladu z zahtevami upravnega postopka ni izdalo uradnega akta o zavržbi Šamiehove prošnje, naj Slovenija zaradi spremenjenih okoliščin presodi o možnosti uporabe diskrecijske klavzule, piše v sodbi upravnega sodišča. Zato vrhovno sodišče tudi ni podaljšalo zadržanja možnosti deportacije.

Senat upravnega sodišča je v sodbi ministrstvo opozoril, da rok ni mogel začeti teči na novo, saj ni šlo za odločanje o temelju postopka. Četudi se »organ izvršilne veje oblasti očitno ne strinja s pravnomočno sodbo upravnega sodišča, to ne more biti opravičljiv razlog za neodločanje«, nanašajoč se na zadnjo sodbo upravnega sodišča iz marca letos, so zapisali.

Poziv k spremembi prakse ministrstva

Delovna skupina za azil, ki pomaga prosilcem za mednarodno zaščito v Sloveniji, odločitev sodišča vidi kot še dodaten dokaz, da je treba delovanje ministrstva za notranje zadeve na področju azila nujno spremeniti in temeljiteje nadzirati. Dolgi in restriktivni postopki obravnave prošenj za azil na eni strani in jasna podpora slovenske vlade zadnjemu bombardiranju Sirije kažejo na bežanje slovenskih oblasti od odgovornosti, ki jih imamo do žrtev preganjanj, so navedli v izjavi.

Spomnili so, da je Šamieh tako kot več sto prosilcev za azil prišel v Slovenijo z namenom, da reši svojo družino pred vojaškim uničenjem. Naletel je na državo, ki je pripravljena podpreti bombardiranje njegovega doma, Damaska, a mu hkrati sporoča, da on in njegova družina nimajo tu kaj iskati, so še navedli v delovni skupini.