Na rednih srečanjih finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank članic obeh mednarodnih finančnih ustanov sta Slovenijo zastopali ministrica Mateja Vraničar Erman in viceguvernerka Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean.
Ministrica je omenila zvišanje napovedi gospodarske rasti Slovenije s strani IMF, a dodala, da so predstavniki hkrati opozorili na nujnost nadaljnje konsolidacije javnih financ in strukturnih reform, s čimer bi se omejile posledice morebitne naslednje ekonomske in finančne krize. »Tak razvoj dogodkov ni poseben le za Slovenijo, s temi vprašanji se soočajo tudi druge države,« je povedala ministrica in se povsem strinjala s citatom izvršne direktorice IMF Christine Lagarde, da je potrebno streho popraviti, ko sije sonce. Treba je torej izkoristiti sedanje razmere trdne rasti.
Izkoristiti je treba ugodne razmere
»Že v preteklih tednih sem opozarjala, da je treba izkoristiti ugodne gospodarske razmere, da pripravimo državo na naslednji preobrat v ekonomskem ciklu, do katerega bo nedvomno prišlo. Samo vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. To je potrebno predvsem zato, da v času krize ne bi bilo treba posegati po tako drastičnih ukrepih, kot smo jih morali uporabiti v primeru krize 2008 in 2009,« je povedala.
Makroekonomske razmere v Sloveniji je ocenila kot stabilne, kljub malce različnim konkretnim ocenam Slovenije in mednarodnih ustanov o rasti, pa se vse ustanove strinjajo, da bo ta lahko letos in prihodnje leto višja od sosednjih oziroma držav, s katerimi se Slovenija običajno primerja v evropskem prostoru.
Vsi sogovorniki so poudarjali, da lahko na srednji in dolgi rok tako ugodne makroekonomske razmere zadržimo le z izvedbo strukturnih reform, nadaljevanjem prizadevanj za izboljšanje konkurenčnosti in reformami na odhodkovni strani javnih financ. Sogovornikom je predstavila tudi nadaljevanje privatizacijskih postopkov, še posebej privatizacijo NLB, pri čemer je ministrica podala zadnje aktualne informacije. Ministrstvo za finance je v sporočilu za javnost zapisalo, da je ministrica spomnila na problem z nadaljevanjem sodnih postopkov proti NLB glede prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, ki predstavljajo kršitev prava EU, mednarodnega prava in ustavnopravnega reda Slovenije.
»Ti postopki trenutno predstavljajo preveliko zunanje tveganje za prodajo NLB, zato je Slovenija vložila prošnjo za spremembo zavez, danih Evropski komisiji. Ministrica je pojasnila, da pogajanja s komisijo še tečejo, naš cilj pa je, da dosežemo dogovor tako glede primernega roka privatizacije kot izravnalnih ukrepov,« so navedli na ministrstvu.
Vraničar Ermanova v ZDA tudi z vlagatelji v slovenske obveznice
Vendar pa je povedala, da v tem trenutku Slovenija ne načrtuje novega zadolževanja na ameriškem trgu. »Namen sestankov z investitorji je, da jih seznanimo s trenutnimi razmerami in načrti za prihodnost. Ta stabilnost, ki jo zagotavljamo z rednimi stiki z investitorji je zelo pomembna za obdobje, ko se bomo odločili, da ponovno vstopimo na ta trg. Ampak v tem trenutku ne načrtujemo novega zadolževanja na ameriškem trgu,« je dejala ministrica.
Slovenija bo morala vsaj kar zadeva Svetovno banko skupaj z drugimi državami donatorkami v prihodnje malce bolj odpreti razvojno denarnico. Razvojni odbor IMF in Svetovne banke je ob koncu spomladanskih zasedanj podprl dogovor o povečanju kapitala za skupino Svetovne banke, pri čemer se bo kapital Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) povečal za 60 milijard dolarjev in od tega bo 7,5 milijarde vplačanega kapitala.
To pomeni, da bodo morale toliko prispevati članice banke, ki so med donatorkami in med njimi je tudi Slovenija. Gre za dodatna sredstva za odpravljanje najhujše revščine oziroma neenakosti svetovnega gospodarstva, za vključujoč in stabilen razvoj in ukrepe proti podnebnim spremembam. Enkratni znesek za Slovenijo glede na njen delež znaša okrog pet milijonov dolarjev, vendar ministrica ne pričakuje, da bo to treba plačati že letos, ampak naj bi šla plačila postopno.
Ne moremo podpirati ukrepov protekcionizma niti samovoljnega ukrepanja
Na tokratnem zasedanju so bili v ospredju pojavi protekcionizma, ki se izražajo predvsem v ukrepih ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ministrica ni želela oceniti, ali bodo pogajanja med EU in ZDA glede carin za jeklo in aluminij do 1. maja uspešna, ker se njeno ministrstvo s tem konkretno ne ukvarja. Upa pa, da bo na koncu prevladal razum. »Slovenija kot odprto in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko nadaljuje svoj razvoj samo ob upoštevanju pravil, o katerih smo se prej dogovorili. S tega zornega kota ne moremo podpirati ukrepov protekcionizma niti samovoljnega ukrepanja. V tem duhu so izzveneli tudi uvodni nastopi predsednika Svetovne banke Jima Yonga Kima in direktorice IMF Christine Lagarde na zasedanju Razvojnega odbora,« je sklenila ministrica.
