Hrvaška politika pa tudi javnost sta se predzadnji teden aprila že »tradicionalno« globoko razdelili na točki, ki naj bi postala kraj sprave in poenotenja – v Jasenovcu, kjer je stalo eno najhujših taborišč med drugo svetovno vojno, ki jih niso ustanovili in vodili nacisti ali fašisti, temveč njihovi kolaboranti, v primeru Hrvaške torej ustaši.
V Jasenovcu je bilo na najbolj grozovite načine mučenih in ubitih najmanj 83.000 ljudi (ocene gredo celo do 300.000), večinoma Srbov, Judov in Romov, med njimi je bilo tudi več kot 20.000 otrok. 22. aprila 1945 se je zadnja skupina taboriščnikov, bilo jih je okoli 600, poskušala rešiti z begom, a jih je strojnične rafale preživelo samo 90.
Od osamosvojitve Hrvaške do danes se nizajo prepiri okoli tega, koliko žrtev je sploh bilo in kdo so žrtve. Levica, Judje, Srbija in Srbi na Hrvaškem govorijo o več sto tisoč ubitih, uradna Hrvaška ves čas poskuša minimalizirati število žrtev, čeprav gre v obeh primerih za tako visoke številke, da postaja prepir čedalje bolj absurden.
Na prizorišče vsak v svoji koloni
Kljub spravnim besedam in poskusom pomiritve strasti so se tudi letos v Jasenovac odpravili kar v štirih različnih povorkah, da se poklonijo žrtvam in spomnijo na čas ter dejanja, ki naj se nikoli več ne bi ponovila. Ne politični vrh ne družba nasploh, torej desnosredinska vlada, predsednica Kolinda Grabar Kitarović, vladne stranke, manjšine, leve stranke in judovska organizacija, niso mogli preseči delitev in so obletnico obeležili ločeno ter v Jasenovac odšli sprti.
Judovska skupnost, ki oblastem očita sprenevedanje, ker v imenu »demokracije« v Jasenovcu še vedno niso odstranile (samo prestavile so jo) plošče z ustaškim pozdravom Za dom spremni, čeprav ga je ustavno sodišče razglasilo za nesprejemljivega, se je žrtev spomnila minulo nedeljo. Ob tem so ponovili očitek, da večina dosedanjih vlad vztrajno miže spremlja krepitev skrajne desnice in oživljanje ustaštva.
Predsednica države je v sredo v spremstvu že odsluženega nekdanjega politika in disidenta Zvonimirja Čička sama, tako kot lani, obiskala prizorišče najhujšega zločina v zgodovini Hrvaške. Ob tej priložnosti je njen kabinet posredoval izjavo, v kateri je zapisala, da Hrvaška, nastala na pozitivnih vrednotah narodnoosvobodilnega boja in antifašizma, brezpogojno obsoja zločine, storjene v tem taborišču. Ali se bo kmalu odpravila tudi v Pliberk, da bi uravnotežila svojo politično držo, tako kot prejšnja leta, niso sporočili.
Danes se bodo jasenovškim žrtvam poklonili pripadniki srbske manjšine na Hrvaškem in antifašisti, jutri pa bo »uradna« komemoracija, ki jo pripravlja hrvaški parlament, za katero pa ni povsem jasno, kdo se je bo udeležil. Do zadnjega tudi ni bilo jasno, ali bo parlamentarna levica na dogodku raje korakala z udeleženci sobotne komemoracije ali pa se bo kljub vsemu udeležila uradne državne slovesnosti.
