Skoraj tri leta po begunskem valu z Bližnjega vzhoda, ki je preplavil Evropsko unijo in sprožil nameščanje ograj z rezilnimi žicami tudi na slovenski meji, je grško vrhovno sodišče razveljavilo sklep grškega azilnega sveta, da prosilce za politično zatočišče zadržijo v begunskih taboriščih na otokih v bližini turške meje. Okoli 15.000 beguncev oziroma dvakrat več od namestitvenih zmogljivosti na izbranih šestih otokih je po dogovoru med Brusljem in Ankaro od marca 2016 v neživljenjskih razmerah zanje in za domačine čakalo na rešitev azilnih prošenj oziroma na vrnitev v Turčijo kot izhodiščno državo pred (nezakonitim) vstopom v članico EU.
Grški svet za begunce pa je s pomočjo odvetniških združenj na Iosu, Lezbosu, Rodosu, Kosu in Samosu tej »geografski begunski kletki« nasprotoval. Po njihovem prepričanju je zadrževanje prosilcev za azil na omenjenih petih otokih in še Lerosu v nasprotju z evropsko direktivo, po kateri jim je mogoče gibanje znotraj države, ki njihovo prošnjo obravnava, omejiti le v primeru javnega interesa, zagotavljanja javnega reda ali pospešene procedure zagotavljanja mednarodne zaščite. Na otokih pa naj bi se dogajalo prav nasprotno, saj je zadrževanje beguncev na njih v nasprotju z javnim interesom tamkajšnjega prebivalstva, ker je vse otoško življenje preobremenjeno s problemom preštevilnih beguncev.
Odločitev le za nove begunce
Vrhovno sodišče je odločitev azilnega sveta in posredno dogovor med EU in Turčijo s prikritim upanjem, da bo večini beguncev prošnja za azil zavrnjena, razveljavilo. Za same begunce na omenjenih otokih je ta vest pravzaprav brezpredmetna, saj njihovega položaja v ničemer ne spreminja. Da beguncem država ne sme omejevati gibanja, namreč velja samo za nove prosilce za azil, ki bodo šele prišli v Grčijo, a prav slednje je sprožilo alarm v Bruslju, saj so nemudoma ocenili, da bo lahko sodba spodbudila nov pritok prebežnikov z nemirnega Bližnjega in Srednjega vzhoda prek Turčije. Slednji je v prvih še ne štirih mesecih letošnjega leta globoko pod številkami izpred treh let. Vseeno pa je po podatkih Združenih narodov letos za 27 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani.
Žalost in jeza na otokih
Sodna odločitev, da geografsko omejevanje razveljavi samo za nove begunce, je sprožila val protestov med dosedanjimi, ujetimi na otokih. Zažigali so zabojnike in druge taboriščne strukture ter sprožili še večjo zaskrbljenost otoških oblasti. »Ti ljudje so že vseskozi izpostavljeni izjemnemu trpljenju, zato so še toliko bolj užaljeni in jezni,« poudarja Luca Fontana iz vrst Zdravnikov brez meja na Lezbosu in dodaja, da so nekateri na otokih ujeti že mesece in leta, novi prišleki pa bodo zdaj lahko preskakovali tudi azilno vrsto ali vsaj ne bodo prisiljeni živeti v taboriščih.
Beguncem brez sredstev za preživljanje se sicer niti na celinski Grčiji ne obeta znosnejše življenje kot na omenjenih otokih, saj so tudi v tamkajšnjih begunskih zatočiščih razmere neprimerne, povečan pritok pa bi tako kot pred tremi leti vzpostavil divja taborišča pri Pireju ali v bližini meja, ki iz Grčije vodijo proti želenim ciljem na zahodu in severu Evrope. »Sodna odločba prinaša nekatere težave,« je dejal namestnik grškega ministra za migracije Yiannis Balafas in dodal, da se za begunce, ki šele prihajajo, »ustvarja nov položaj«. Kako namerava vlada odgovoriti, še ni znano, saj je za zdaj dala vedeti le, da sodbo preučuje in da pripravlja »ureditev zadev«, ki jih bo predlagala parlamentu.
Grški svet za begunce pa je sodbo razglasil za »pomembno zmago tistih, ki so stopili v obrambo pravic beguncev«, Jana Frey iz mednarodne humanitarne organizacije International Rescue Committee pa je dejala, da »brez koordinacije in sistemskih rešitev za namestitev obstaja resno tveganje, da bo Pirej znova preplavilo na tisoče beguncev, ki ne bodo imeli kam iti«.
