Pred 15 leti je skupina strokovnjakov entuziastov na osnovi tedaj objavljenih priporočil Sveta Evrope začela postavljati temelje državnemu presejalnemu programu za raka dojk Dora. Aprila 2008 so na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) začeli slikati prve ženske; danes, po desetih letih, program Dora deluje po vsej državi za vse ženske med 50. in 69. letom.
Pred dnevi so s tem, ko so presejalno mamografijo v okviru Dore začeli izvajati tudi v brežiški bolnišnici, za ženske iz Bele krajine pa slikanje organizirali v ZD Novo mesto, pokrili zadnji sivi lisi. »Veseli me, da smo končno dosegli cilj, da je pokrita vsa Slovenija,« je zadovoljen Maksimiljan Kadivec, vodja programa.
»Morda deset let pomeni dolgo dobo, a smo vztrajali, da se mora program pri vseh izvajalcih izvajati v skladu s strogimi zahtevami kakovosti in stalnim nadzorom, saj to ženskam zagotovi visoko kakovost obravnave, je povedala Zlata Štiblar Kisić, generalna direktorica OI, kjer vodijo presejalni program. V naslednjih desetih letih želijo uresničiti ključni cilj programa: za tretjino zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk v vabljeni populaciji. S tem ko raka odkrijejo zgodaj, bi konkretno rešili življenje 150 ženskam na leto – kar je po besedah Viljema Kovača, strokovnega direktorja OI, ogromno.
Dora je v desetih letih omogočila sistematično vabljenje ciljne populacije, zgradila potrebno infrastrukturo, tehnologijo, usposobila strokovne kadre, prav tako za vsak korak v programu zagotavljajo spremljanje kakovosti po kazalnikih kakovosti. »Ženske so lahko gotove, da bodo z veliko verjetnostjo odkrili zgodnjo obliko raka, ter da je velika verjetnost, da raka res ni, če ga ne bodo odkrili,« je ponazorila Jožica Maučec Zakotnik, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.
73-odstotna odzivnost
Visoko kakovost izvajanja programa je pohvalila tudi Livia Giordano, članica delovne skupine za razvoj smernic za obravnavo raka dojk pri evropski komisiji. Skoraj vse članice EU že imajo neko obliko organiziranega presejanja za raka dojk, je povedala. Posebnost Slovenije je, da je zagotovila obširen sistem presejanja, uporablja pa tudi vse priporočene kazalnike kontrole kakovosti programa, kar »ni praksa v vseh državah«. Trenutno poteka veliko raziskav, kako v prihodnosti razvijati presejalni program: verjetno bo mamograf nadomestila nova tehnologija tomosinteza, prav tako se skušajo s sedanjega modela presejanja, kjer je edini dejavnik tveganja za rak dojke starost, premakniti v bolj personaliziran, multifaktorski model, kjer bi pri ogroženosti upoštevali tudi družinsko zgodovino raka, osebno zgodovino ženske, njene prehranjevalne navade, telesno dejavnost, prisotnost določenih bioloških označevalcev, gostoto tkiva dojk…
Vabilu na slikanje se pri Dori odzove 73 odstotkov vabljenih žensk; da je program učinkovit, je potrebna vsaj 70-odstotna odzivnost, je pojasnil Kadivec. Poslej bodo morali na slikanje povabiti 140.000 žensk na leto. Ob pričakovani odzivnosti bodo na leto slikali 100.000 žensk. Pri 500 ženskah na leto posumijo na raka in jih povabijo na dodatne preiskave. Te opravljajo na OI, saj drugi Dorin presejalno-diagnostični center v UKC Maribor šele vzpostavljajo. Ženske dobijo izvid dodatnih preiskav v roku tedna dni, je zagotovil Kadivec. Trenutna čakalna doba za operacijo raka dojk na OI je 23 dni, je povedal Viljem Kovač.
Združenje Europa Donna je dalo pobudo, da bi presejalni program razširili na ženske v starosti od 45 do 74 let, kar pa bi število slikanih žensk povečalo na 150.000 na leto. Za to bi bilo treba zagotoviti znatna finančna sredstva, dodatne mamografe in kader, je povedal Kadivec. V mrežo presejalnih centrov je zdaj vključenih 20 digitalnih mamografov.
