Krix Berberian iz Libanona je lanskega oktobra zmagal na ljubljanskem delu fotografskega maratona, ki je potekal hkrati v Ljubljani, Bejrutu, Neaplju in Tunisu. Med drugim si je naklonjenost žirije pridobil s fotografijami prebivalcev Fužin med njihovim vsakdanom. V začetku aprila se je vrnil v Ljubljano, da bi zbirko nadgradil s fotografijami ljudi, ki so odraščali na Fužinah in so v širši ali ožji javnosti prepoznavni kot uspešni. Drugi del naloge je opravil v tednu dni. Med drugim je fotografiral pisatelja in režiserja Gorana Vojnovića, novinarko Anuško Delić, rokometaša Ognjena Backovića, stilistko in modno blogerko Katarino Benček, doktorico matematike Nino Ružić Gorenjec, novinarja Jureta Brankoviča, plesalca Daria Šegovića, raperja Zlatka Čordića...
Na Fužinah so doma zmagovalci
Berberian je skušal s fotografijami povedati zgodbo prostora, ki dokazuje, da večkulturnost pripomore k uspešni družbi. »Nimam se za fotografa, ampak za nekoga, ki fotoaparat uporablja kot orodje za pripovedovanje zgodb. Veselim se reakcije obiskovalcev razstave. Želim si, da čim več ljudi pove, ali zgodba, ki jo pripovedujem, odraža realnost,« je dejal. Preden je s fotoaparatom povedal zgodbo, se je z vsakim od portretirancev pogovoril. Ugotovil je, da so intervjuvanci ponosni na dosežke drugih prebivalcev Fužin in da vezi, ki so se med njimi spletle v otroštvu, ostajajo. »Zanimivo se mi zdi, da je bil Ognjen Backović najboljši prijatelj Jureta Brankoviča, ki je živel v isti stavbi kot Anuška Delić. Že v otroštvu sta bila prijatelja tudi Zlatko Čordić in Dario Šegović,« je dejal.
Povedali so mu veliko osebnih zgodb in ena od njih se mu je še posebno usedla v spomin. »Ognjen mi je povedal, da je bilo včasih na Fužinah veliko otrok in malo igrišč. Zato so oblikovali ekipe in določili pravilo, po katerem si moral zmagati, če si hotel ostati na igrišču. Zato so otroci trenirali, da bi bili čim boljši. Njihov cilj ni bil doseči nekaj velikega, ampak le ostati v igri,« je dejal in dodal, da je iz te pripovedi razvidno, da so si še nadobudneži v preprosti igri oblikovali poseben značaj, ki jim je pomagal, da se niso vdali, ampak so si utrli svojo pot.
Fužine Berberiana v določenem pogledu spominjajo na življenje njegove družine. Njegov stari oče je v Libanon prišel kot begunec pred turškim genocidom nad Armenci. Naselja na vzhodu Ljubljane sicer ni mogoče enačiti z begunskim getom, v katerem je živel fotografov ded, a je Berberian nekaj podobnosti vendarle našel. »Če pogledamo, kako so se Armenci v različnih soseskah vključili v družbo, ugotovimo, da so bili uspešni, imeli so zmagovalnega duha. V tem je vidna povezava s Fužinami. Tudi tukajšnji ljudje so zmagovalci,« je dejal Berberian.
Slovenska družba ni monolitna
Kot pravi Romana Zajec, programska direktorica zavoda Apis, ki je skupaj z bejrutsko organizacijo Frame soorganizator projekta, je večkulturnost Fužin pomembna tudi z vidika današnjega časa, ko se v družbo ne vključujejo več prebivalci republik nekdanje Jugoslavije, ampak ljudje z drugih koncev sveta, predvsem Bližnjega vzhoda. Pravi, da je fužinska izkušnja pomembna, ker dokazuje, da slovenska družba kulturno ni monolitna, kot se morda komu zdi, ampak je vključevanje v družbo prisotno že desetletja. »Ko se srečujemo z novimi kulturami, pogosto spregledamo, da kulturna raznolikost in raznovrstnost v različnih pogledih odpirata velik potencial. Pozabljamo, da so na Fužine ljudje v en prostor pripeljali različne kulture in religije. Ta razstava kaže, da so na Fužinah zrasli posamezniki, ki so ogromno prispevali na različnih družbenih področjih. Uspešne družbe so večkulturne,« je dejala Romana Zajec.
Če si lahko danes ogledamo razstavo s portreti Ognjena, Nine, Gorana in Anuške, je mogoče pričakovati, da bodo čez nekaj let na podobni razstavi Mohamed, Džamila, Obejdula in Madždal? »Tako je. Malo me žalosti, ker mediji tega niso prepoznali. V sodobnem času, ko je toliko strahu pred migranti, ki jih slikajo na bizarne načine, je poziv k pogledu, kakšne izkušnje imamo in kakšni so lahko rezultati, zelo pomemben. O tem moramo govoriti,« je dejala.
