V osnovi gre za triplastno slaščico, sestavljeno iz plasti kvašenega ali biskvitnega testa, temu lahko sledi plast jabolk, skute, maka, ki jih lahko pokrije plast iz smetane, jajc, sladkorja in moke… Precej poljubno torej, obstaja pa kar nekaj »uradnih« različic, ki lahko vključujejo rozine, jajčno kremo, čokoladno glazuro in podobno. Na fotografiji je mojstrovina iz dresdenske slaščičarne Wippler. Sladica še najbolj spominja na nekaj med gibanico, jajčnim narastkom in kremno rezino. Zanimivo je njeno ime v nemščini, ki izvira iz 14. stoletja. Takrat so moški nosili tridelna oblačila; nekakšne daljše srajce, prepasane s pasom. Na območju Nemčije so takšnemu oblačilu pravili schecke, kar izvira iz francoskega izraza »jaque« oziroma »jaquette«, kar pomeni toliko kot jakna, žaket. No, na podlagi omenjene trodelnosti te moške oprave naj bi nastalo ime za slaščico iz največkrat treh plasti. Gornja je na osnovi jajčnega rumenjaka, vmesna na osnovi skute in beljaka, spodnja pa je testo. Slavni nemški pisatelj Erich Kästner je nekoč dejal, da je eierschecke vrsta peciva, ki je na škodo vsega človeštva zunaj domovine ostala nepoznana. Drugi slavni nemški pisatelj Martin Walser pa je v knjigi Obramba otroštva zapisal: »Eierschecke je zunaj Saške lahko zgolj nadomestek, znotraj Saške pa nikjer tako okusen kot v Toskani.« S Toskano je seveda mislil na ugledno kavarno Toscana na bregu reke Labe v Dresdnu.

»Eierschecke« po dresdensko

Potrebujemo 1 liter mleka, 2 zavoja praška za vaniljev puding, 4 jedilne žlice sladkorja. Za kvašeno testo za podlago še 500 g moke za torte in peciva, 75 g sladkorja, 30 g svežega kvasa, 2 dl mlačnega mleka, 1 jajce, 75 g zmehčanega masla, 1/2 čajne žličke soli. Za skutno plast še 1 kg polnomastne pasirane skute, 3 jajca, 225 g sladkorja, ščep soli, naribano lupinico ene limone, polovico pripravljenega pudinga. Za vrhnjo jajčno plast še 6 rumenjakov, 200 g sladkorja, drugo polovico pripravljenega pudinga, 2 jedilni žlici jedilnega škroba, 6 jajčnih beljakov, ščep soli.

Najprej po navodilih na embalaži pripravimo vaniljev puding in ga pustimo, da se nekoliko ohladi. Nato pripravimo testeno podlago tako, da v skledi zmešamo moko in sladkor. Kvas raztopimo v mlačnem mleku in vlijemo v jamico v moki. Nato z vilicami v jamici z majhnim delom moke zamesimo redko predtesto. 20 minut pustimo vzhajati. Nato dodamo vse preostale sestavine za podlago in zamesimo gladko testo (s strojem deset minut na počasni stopnji ali pet minut ročnega mesenja). 45 minut ga pustimo vzhajati. Velik globoki pekač namastimo z maslom. Vzhajano testo razvaljamo in položimo v pekač. Še 15 minut ga pustimo vzhajati, medtem pa pripravimo oba nadeva. Za skutno plast z ročnim mešalnikom gladko zmešamo vse sestavine. Za jajčno plast, ki je precej delikatnejša, pa šest jajc previdno ločimo na beljak in rumenjak. Rumenjak in 200 g sladkorja v popolnoma suhi skledi z ročnim mešalnikom stepamo tri minute, da dobimo penasto zmes. Nato beljake v drugi popolnoma suhi in čisti skledi skupaj s ščepom soli stepemo v čvrst sneg. Drugo polovico pripravljenega in ohlajenega pudinga zmešamo z jedilnim škrobom. Nazadnje z žlico počasi in nežno zmešamo stepene beljake, puding in sneg iz beljakov. Skutno zmes v enakomerno plast porazdelimo na vzhajano testo, na vrh pa enakomerno porazdelimo še jajčno zmes in jo gladko poravnamo. Pekač nemudoma porinemo v pečico, segreto na 170 stopinj Celzija (ventilatorski način) ali 190 stopinj Celzija (spodnje in zgornje gretje), za 55 minut. Jajčna masa bo med pečenjem močno narasla, med ohlajanjem pa bo nekoliko upadla, kar je normalno. Pečeno pecivo najprej povsem ohladimo (in ohlajeno po želji premažemo s čokoladno glazuro), šele nato razrežemo in postrežemo.