»Če so davki namenjeni reševanju socialnih problemov, zakaj so v naši državi socialni problemi vedno hujši,« se je na osrednjem dvodnevnem strokovnem srečanju računovodij, davčnih strokovnjakov in finančnikov včeraj v Portorožu spraševal predsednik Društva za pravno državo Rado Pezdir. S tem je dregnil v osrčje vprašanja, ali davke razumemo kot pravno ali moralno obvezo. Letošnje Dneve računovodij, ki se zaključijo danes, je namreč Zveza RFR posvetila kritičnim pogledom na različne interpretacije davčnih obveznosti v naši družbi.
Da ni problematična višina davkov, temveč odločitev države, kam bo pobrane davke usmerila, je ocenil ustavnik in pravni filozof dr. Andraž Teršek. Ob tem se je začudil, da javnost kot radikalno razume pričakovanje, po katerem nihče ne bi smel živeti pod pragom revščine, čeprav gre za standard, zapisan že v vseh mednarodnih pravnih dokumentih. Kritičen je bil tudi do finančnih inšpektorjev, ki naj jim ne bi bilo nerodno niti, ko s svojimi odločitvami razkrijejo, da ne ravnajo prav. Zaupanje ima namreč po njegovem za družbo največjo ekonomsko vrednost, saj sta v družbi z večjo stopnjo zaupanja večja tudi njen razvoj in napredek.
Mediji, ki po besedah direktorice podjetja Fincommerce Simone Novak vse preveč izpostavljajo primere negativnih ravnanj davčnih svetovalcev, tega zaupanja zagotovo ne krepijo. Mnenjski voditelji bi morali jasneje poudariti, da velika večina davčnih svetovalcev v tem garaškem poklicu deluje etično in strokovno, je menila Novakova. Pezdir pa je ocenil, da tudi bogastvo ni vir kriminala. Problem je pripisal politiki, ki omogoča legalizacijo kriminalnih dejavnosti v gospodarstvu. cr
