Škandal, ki ga je na Otoku sprožilo razkritje nečloveškega odnosa notranjega ministrstva do generacije temnopoltih priseljencev s Karibov, imenovane windrush, ki so jim do pred nekaj dnevi grozili z izgonom, potem ko so več kot štiri desetletja živeli v Britaniji in plačevali davke, ne bi mogel izbruhniti v bolj nerodnem času za konservativno vlado in premierko Thereso May. Včeraj se je v Londonu začelo letno vrhunsko srečanje Commonwealtha (večinoma nekdanjih britanskih kolonij), katerega članice so tudi karibske države, ki se jim je Mayeva zaradi škandala že dvakrat opravičila. Mayeva je bila notranja ministrica v času, ko so tam uničili na tisoče potrdil o prihodu pripadnikov generacije windrush v Britanijo. Med konservativno vlado in laburistično opozicijo je izbruhnil srdit prepir, saj Mayeva trdi, da je odločitev o uničenju potrdil sprejela laburistična vlada leta 2009, vodja laburistov Jeremy Corbyn pa, da jo je sprejela konservativna vlada leta 2010.
Ukinili celo zdravstveno pomoč
Škandal je prišel na dan ravno v tednu, v katerem mineva natanko pol stoletja od ogabnega rasističnega govora razvpitega konservativnega poslanca Enocha Powella, ki se je zapisal v zgodovino kot »govor o rekah krvi«. Prepojen z jeznim populističnim sovraštvom je ta politik, v katerem so številni videli prihodnjega premierja, leta 1968 žolčno kritiziral priseljevanje, posebno iz Commonwealtha. Govor je imel v času, ko se je končeval prvi veliki val priseljevanja (1948–1971) s Karibov in od drugod, ko je Britanija potrebovala priseljence zaradi hudega pomanjkanja delovne sile. Leta 1971 jim je z zakonom zagotovila, da lahko ostanejo v državi za vedno. Zadnje dni pa prihajajo na dan podrobnosti o tem, da so tisti med njimi, ki po štirih in več desetletjih niso mogli izkazati z dokumenti (v Britaniji nimajo osebnih izkaznic), kdaj so prišli v Britanijo, izgubljali službe in domove. Nekaterim so prekinili plačevanje zasluženih pokojnin in socialne podpore, nekaterim celo odrekli nujno zdravstveno pomoč, nekatere so poslali v centre za nezakonite priseljence in jim grozili z izgonom. Ni znano, koliko so jih tudi izgnali.
Pobrexitske skrbi
Škandal povečuje zaskrbljenost treh milijonov priseljencev iz EU, ki se bojijo, da jih utegne po brexitu doleteti enaka usoda. Usklajevalec brexita v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt je od britanske vlade že zahteval primerna jamstva, da se ne bo ponovil podoben škandal. Skupina 3million, ki se je srečala z državno sekretarko za priseljevanje Caroline Nokes, trdi, da jim ta ni mogla zagotoviti, da se državljanom EU v prihodnosti ne bo zgodilo kaj podobnega.
Kljub vsemu, kar je prišlo na dan te dni, je eden od glasnih privržencev brexita, okoljski minister Micheal Gove včeraj trdil, da priseljenci v Britaniji zaradi brexita niso nič manj dobrodošli, in da brexit ni poslabšal medrasnih odnosov v Britaniji in celo, da škandal windrush ni prinesel nobene škode ugledu Britanije kot države, ki je do priseljencev »najbolj prijateljska država v EU«. Če je Gove res, kot pravijo, eden najinteligentnejših politikov v Britaniji, potem ve, da nič od tega ni res. Laburistični poslanec David Lammy mu odgovarja, da so njegove besede v nasprotju s strahotnimi in tragičnimi zgodbami družin generacije windrush. Z drugimi besedami: da laže.
