Na dve leti zapora je bil včeraj obsojen komaj 19-letni Ljubljančan Ajdin Hadžić, ki je skupaj s 23-letnim pajdašem Asmirjem Šakanovićem v noči na 8. november oropal Senada D. Opazovala sta ga, kako je v casinoju priigral denar, mu sledila in ga oropala, pri čemer je Hadžić tudi potegnil pištolo in sprožil vsaj tri grozilne strele. Šakanović jo je po podpisanem sporazumu o priznanju krivde s tožilstvom odnesel s pogojno kaznijo, kar je sodnica Špela Koleta označila za premilo kazen, vendar je bila ob izreku vezana na sporazum med obtožencem in tožilstvom.
Streljal na začetku in koncu ropa
Pobudnik in glavni akter ropa je bil Hadžić, ki je Šakanoviću predlagal, da oropata obiskovalca enega izmed ljubljanskih casinojev. Šakanović je vstopil v casino in opazoval goste. Osredotočil se je na Senada D., ki je zadel večji dobitek. Ko je tarča ropa zapustila casino, sta mu Hadžić in Šakanović z avtomobilom sledila do Ceste španskih borcev, kjer je Senad D. nič hudega sluteč parkiral svoj avtomobil.
Šakanović je za obljubljenih 1000 evrov vozil, Hadžić pa je izvedel rop. Potegnil je pištolo kalibra 7,65 milimetra in z njo takoj vsaj enkrat ustrelil v zadnje steklo Senadovega avtomobila. Nato je s pištolo trikrat zagrozil, da naj mu Senad D. izroči denarnico, kar je ta na koncu tudi storil. V njej je bilo poleg dokumentov in bančne kartice še 2340 evrov. Po ropu je Hadžić še dvakrat ustrelil v zadnji del Senadovega avtomobila, pri čemer je zadel tudi enega izmed sosednjih avtomobilov.
Roparja sta s svojim avtomobilom nato pobegnila, naslednji dan pa sta si razdelila plen. Hadžić je Šakanoviću izročil 500 evrov, preostalo pa je obdržal zase. Policisti so ju čez nekaj dni aretirali, po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom 17. novembra pa je Hadžić moral v pripor.
Še v treh kazenskih postopkih
Oba roparja sta na predobravnavnem naroku krivdo priznala, včeraj pa ju je sodnica Koletova obsodila na kazen, kakršno je predlagalo tožilstvo. Šakanović je s tožilstvom že pred časom podpisal sporazum o priznanju krivde in sprejel pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let, plačati pa bo moral še 300 evrov kazni. Prav tako se v preizkusni dobi ne bo smel več družiti s Hadžićem, ta varnostni ukrep pa bo nadzorovala probacijska služba. »Sodišče se s kaznijo ne strinja, a jo je dolžno izreči,« je izrek sodbe Šakanoviću pospremila sodnica Koletova, ki bi bila do 23-letnika očitno precej manj mila, če se obtoženi s tožilstvom ne bi že dogovoril o kazni. Koletova je namreč ocenila, da je imel tudi Šakanović zelo aktivno vlogo pri ropu oziroma da v primerjavi s Hadžićem njegova vloga ni bila toliko manjša, kot je bila manjša predlagana kazen.
Koletova je predlogu tožilstva sledila tudi ob zahtevanih dveh letih zapora za Hadžića (obramba je želela vsaj pol leta nižjo kazen), pri odločanju o njegovi kratkoročni usodi pa je bilo treba vzeti v obzir več dejavnikov. Hadžić je imel v času ropa zmanjšano zmožnost obvladovanja, tudi sicer pa ima zaradi aspergerjevega sindroma (nevrološke razvojne motnje), ki so mu ga diagnosticirali šele pri 12 letih, velike težave z vedenjem. Pri Hadžiću je pogosto prisotna velika jeza, je brez empatije, odziva pa se hitro, nepremišljeno in brez občutka za družbene norme, je ugotovil izvedenec psihiatrične stroke. Za svoje načrte se močno angažira in brez empatije sledi motivom po moči in materialni koristi. Psihiater je zanj celo odsvetoval, da bi se pripor nadomestil s hišnim priporom, saj obstaja velika verjetnost vnovičnega nasilnega vedenja. Kljub mladosti in nekaznovanosti (ta se nanaša le na njegovo odraslo dobo) je trenutno še v treh kazenskih postopkih zaradi velike tatvine, roparske tatvine in grožnje, tožilka Petra Vugrinec pa je navedla tudi podatek hrvaškega Interpola, da ga naši južni sosedi obravnavajo zaradi suma poskusa umora. Prav tako je bil Hadžić še kot mladoletnik nasilen do svojih domačih.
Glede na vse okoliščine in zagroženo kazen od enega do desetih let zapora se je sodnica strinjala s predlogom tožilke, da je dvoletna zaporna kazen zanj primerna, do pravnomočnosti sodbe pa bo Hadžić moral počakati v priporu. Oba obdolženca sta del škode oškodovancema že poravnala, del bosta še morala, za preostali del, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo, pa se bosta oškodovanca morala obrniti na pravdo.
