V naši deželici se plazi veliko negativnosti. V pesimističnem vzdušju nam še bolj izstopa vse slabo. Pogosteje grajamo, kot hvalimo. Mogoče si s tem tudi malo pomagamo razelektriti napetost. In gotovo je lepa človeška lastnost videti dobro in pohvaliti. Tudi politike in tudi Boruta Pahorja.
Pa naj se vrnem h »konkretni temi«. Boli me, kam smo (so) pripeljali Slovenijo. Poslušam ljudi, ki pravijo, da si svoje države očitno sploh ne zaslužimo, ker ne znamo z njo prav ravnati. Jezi me, da se večini odgovornih za to stanje nič ne zgodi. Potem pa državni zbor kazensko ovadi Pahorja. Zdi se mi prav, če je preiskovalna komisija spoznala, da so za to razlogi. Bo pač sodišče, če se bo tega sploh lotilo, presodilo in razsodilo. Vas pa sem razumela, da se »jezite« na potezo parlamenta, ko pišete: »No, za mene je to fenomen, ki mu ni para, da parlament dva dni, preden ga predsednik države razpusti, ovadi predsednika. Upam, da ne piše kje, da ovadeni predsednik ne sme več opravljati predsedniške funkcije in mora predsednikovanje nemudoma prepustiti predsedniku parlamenta. Ta se pa odloči, da parlamenta ne bo razpustil…« Potem pa nadaljujete: »Boruta Pahorja poznam že vrsto let, ko je bil še predsednik parlamenta in smo sodelovali prek invalidske organizacije. Sva na ti, kadar ga pokličem, se mi oglasi. Če ne more govoriti, se mi vedno opraviči. Je človek za malega človeka.« In na koncu ga še branite: »Kaj vse je Borut Pahor podedoval od svojega premierskega predhodnika, se ne omenja dosti.«
Zato vas sprašujem: je prav, da tudi Borut Pahor odgovarja za svoje napačne odločitve, čeprav se vam zdi, da »je za malega človeka« in sta si tako blizu, da se tikata? Ali ga to, kar je »podedoval od svojega predhodnika«, odvezuje odgovornosti?
Polona Jamnik, Bled
