Brežiška splošna bolnišnica, ki pokriva območje petih občin z 80.000 prebivalci, se z likvidnostnimi težavami ubada že več let oziroma od izvedbe dveh večjih naložb, energetske sanacije stavbe in izgradnje urgentnega centra (UC), ki sta potekali v letih 2009 do 2015. K rdečim številkam je dodatno prispevala izguba urgentnega centra, ki je posledica neustreznega financiranja, pravi direktorica bolnišnice Anica Hribar. V urgentnem centru, kjer na leto oskrbijo okoli 24.000 bolnikov, tako opravijo za okoli 450.000 evrov več programa, kot ga dobijo plačanega. Lani je bolnišnica ustvarila 205.000 evrov izgube, brez finančne injekcije države in odpisa nekaterih neplačanih terjatev pa bi ta znašala 729.000 evrov.
Nižali bodo stroške dela, materialne stroške...
Glavni razlogi za negativno poslovanje bolnišnice s 338 zaposlenimi, od tega je 60 zdravnikov, so poleg neplačanega programa višji stroški dela zaradi odprave plačnih anomalij, sproščena napredovanja v zadnjih dveh letih, višji stroški za zdravila, laboratorijske preiskave, zdravstvene materiale ter znižanje cen storitev na raven iz leta 2014, našteva Hribarjeva. Da bi prišli na zeleno vejo, je svet zavoda te dni potrdil sanacijski program z 29 ukrepi, s katerimi bi zagotovili poslovno in plačilno stabilnost do leta 2021.
»Letos med drugim predvidevamo znižanje materialnih stroškov poslovanja, a bomo zaradi višjega stroška dela kljub predvidenemu dvigu cen storitev poslovali z okoli 444.000 evri izgube. Po sanacijskem programu naj bi uravnoteženo poslovali od leta 2020 naprej,« napoveduje Hribarjeva. Na področju materialnih stroškov je po njenih besedah še nekaj rezerve glede varčnejšega predpisovanja zdravil, pa naročanja laboratorijskih izvidov, okrepiti želijo tržno dejavnost, računajo pa tudi na dodatne javne programe, predvsem na področju kirurgije in računalniške tomografije.
Lažjo in racionalnejšo organizacijo dela ter kakovostnejše storitve naj bi omogočile tudi načrtovane naložbe. S finančno pomočjo države bodo tako do konca aprila zamenjali centralni sterilizator, vreden 143.000 evrov, več kot 560.000 evrov pa je vredna prenova bolnišnične lekarne, kar je država že uvrstila v načrt razvojnih programov, pri čemer računajo na 90-odstotno sofinanciranje države.
Naredili bi več, če bi jim odobrili več programa
Letos načrtujejo tudi nakup laboratorijske opreme in opreme za radiološki oddelek, ki sta najbolj dotrajani in potrebni zamenjave. Pričakujejo tudi dokončanje prostorov za centralno intenzivno terapijo in rentgenskega oddelka v prvem in drugem nadstropju urgentnega centra, s čimer bodo zagotovili boljše delovne pogoje in bivanje pacientov.
»Gre za poldrugi milijon evrov vredno naložbo, ki je brez državne pomoči ne moremo končati, je pa nujno potrebna. Ko bodo prostori, kjer je zdaj centralna intenzivna terapija, izpraznjeni, bomo lahko tam uredili ambulante, ki jih imamo zdaj razpršene po vsej bolnišnici,« dodaja Hribarjeva, ki si želi, da bi naložbo končali do konca leta, čeprav dvomi, da jim bo uspelo, saj je vse odvisno od ustanovitelja, torej države.
Brežiška bolnišnica s kirurškim, internim, pediatričnim in ginekološko-porodnim oddelkom ter intenzivno terapijo in rentgenološkim oddelkom Posavcem zagotavlja najosnovnejšo bolnišnično oskrbo. »Saj niti ni smotrno, da bi imeli vse specialnosti. Denimo, zakaj bi izvajali operacije na srcu ali pa imeli urološki oddelek, če teh bolnikov pri nas ni veliko,« razmišlja Hribarjeva. »Smo pa, denimo, dobri v operacijah halluxov, žolča, kolkov, artroskopskih operacijah. Tega bi lahko naredili več, če bi imeli odobrenega več programa. Nujno pa seveda je, da imamo najosnovnejšo bolnišnično oskrbo. Če ne bi imeli denimo kirurgije, bi morali Posavci za vsako najmanjšo poškodbo v Novo mesto ali Celje.«
