Regres se odmeri od povprečne pokojnine v Republiki Sloveniji (620 evrov) v višini 80 odstotkov za tiste z najnižjimi pokojninami (pod 612 evrov, kar predstavlja v Sloveniji mejo revščine) in 50 odstotkov povprečne pokojnine za tiste z višjimi pokojninami.

Navedeno utemeljujem s tem, da je meja revščine v Republiki Sloveniji določena s 612 evri mesečnega dohodka. Najnižja pokojnina za polno delovno dobo 40 let pa je 500 evrov, kar predstavlja absurd in negacijo dela.

Popolnoma napačno in zavajajoče je bilo tolmačenje ZPIZ-2, da bo ustavil padanje pokojnin. Na novo odmerjene pokojnine po 1. 1. 2013 so dejansko nižje od tistih po ZPIZ-1. Prav tako ne drži, da se zdaj upokojujejo manj izobražene in slabše plačane generacije. Zavedati se moramo, da je prav ZUJF v letih od 2011 do leta 2017 prav tako rezultiral z nižjimi pokojninami bodočih generacij upokojencev.

Prav tako so bile pokojnine od leta 2010 neusklajene z rastjo plač in so dejansko zaostale za 8 odstotkov. Upokojenci tako postajajo in ostajajo neka kolateralna škoda reševanja javnih financ in njihov ekonomski status se slabša iz leta v leto.

Ob povprečni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji (toliko in manj prejema kar dve tretjini aktivne populacije) v višini 1030 evrov le odmerni odstotek v višini 62,25 odstotka zagotavlja pokojnino, ki je nad mejo revščine (612 evrov), in sicer v višini 640 evrov. Zavedati pa se je treba, da je za slednjo treba imeti povprečje nad 1000 evrov kar 24 let. Vemo, da zaposleni v javni upravi s srednješolsko izobrazbo tega ne dosežejo niti po 20 letih službe (potrebni so vsaj 30. razred, stalnost, minulo delo…).

Sony Globokar, Zagorje ob Savi