Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku je pripeljala k srčnim zastojem, kapem, pljučnemu raku in kroničnem pljučnem obolenju, ki so bili v letu 2016 vzroki za dobrih 6 milijonov prezgodnjih smrti. Onesnaženost zraka ima zagotovo največ posledic na prebivalce revnejših držav in pripadnike revnejših slojev v bogatejših državah, je pokazalo letno poročilo o globalnem stanju zraka (State of Global Air Report), ki ga je včeraj objavil Inštitut za učinke na zdravje (Health Effects Institute).
Izsledki raziskave so ponazorili, da je dihanje onesnaženega zraka globalno gledano četrti najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt, pred tem dejavnikom so le povišan krvni pritisk, slabe prehranjevalne navade in kajenje. Prezgodnji smrti iz teh razlogov so v kar 92 odstotkih primerov najbolj izpostavljeni pripadniki nižjih družbenih slojev.
Najhuje za tiste, ki so onesnaženju zraka izpostavljeni doma in zunaj
Letna raziskava je upoštevala tudi tiste, ki so tudi v svojih domovih izpostavljeni onesnaženemu zraku, na primer preko gorenja trdnih snovi (lesa ali oglja). V letu 2016 je bilo takšnih posameznikov 2 milijardi in pol. Najhuje je v azijskih in afriških državah, kjer so ljudje izpostavljeni onesnaženemu zraku v svojih domovih in zunaj njih. Ta je bil na primer tudi v Indiji krivec za eno od štirih prezgodnjih smrti.
Raziskava je le ena od mnogih, ki v zadnjih letih dokazujejo nevarnosti dolgotrajne izpostavljenosti onesnaženemu okolju. Lansko leto je Svetovna zdravstvena organizacija poročala, da so onesnaževalci okolja krivci za kar 1,7 milijonov smrti otrok, mlajših od petih let. Leta 2015 so pokazali, da je za skoraj eno smrt od šestih krivo onesnaženje zraka, vode ali prsti.
