V sklopu evropskega projekta STAD in Europe je Inštitut Utrip v Mestni občini Kranj od oktobra do decembra lani izvajal aktivnosti, katerih namen je bil zmanjšati prodajo alkoholnih pijač mladoletnim in vidno opitim mladim v gostinskih lokalih. Akcija, v kateri so kot »skriti kupci« sodelovali aktivisti Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija ter mladi igralci, je pokazala, da je stanje katastrofalno in da mladoletni ter vidno opiti mladi zlahka pridejo do alkoholnih pijač.
Aktivisti Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija so s pomočjo Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj decembra lani izvedli tudi pilotno raziskavo o okoliščinah pitja in dostopnosti alkohola v sklopu glasbene prireditve Ritem mladosti v Stožicah v Ljubljani. Rezultate akcij so predstavili na novinarski konferenci. Od skupno 150 poskusov nakupa alkohola so bili mladi aktivisti in igralci »uspešni« v kar 145 poskusih. Pri mladoletnih v 48 poskusih nakupa alkohola nista dobila le dva. Pri opitih mladih (igralcih) so nakup alkohola zavrnili le v treh od 102 poskusov nakupa. Podatki kažejo na skoraj popolno brezbrižnost gostincev do spoštovanja alkoholnega zakona, ugotavljajo v Inštitutu Utrip.
V okviru dogodka Ritem mladosti so aktivisti Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija udeležence anketirali o pitju alkohola na prireditvi. V vzorcu 52 naključno vprašanih mladoletnih oseb jih je dobra polovica na prireditvi pila alkohol – po večini žgane pijače in pivo. Skoraj tri četrtine vprašanih je alkohol dobilo v trgovini, skoraj vsak peti pa na prireditvi. Od tega jih je kar 59,3 odstotka do alkohola prišlo samih.
»V skritem nakupovanju v Kranju je alkohol dobila 14-letnica. Ta oseba ni bila samo videti mladoletna, bila je otrok!« je dodala Lucija Pečlin, aktivistka iz Brez izgovora Slovenija, ki je sodelovala pri nakupovanju kot polnoletni opazovalec. Ti podatki kličejo po zaostritvi zakonodaje v Sloveniji in uvedbi licenc za prodajo alkohola, menijo aktivisti.
Starši pitje otrok opravičujejo
Zabava in prosti čas mladih sta v preteklem desetletju doživela pomembne spremembe. Prekomerna raba alkohola (na primer verižno popivanje) med mladostniki zlasti ob koncu tedna je sicer novejši fenomen, na katerega se država, lokalne skupnosti in starši trenutno še ne znajo ustrezno odzivati. Nekateri starši so začeli otrokom prepovedovati prisostvovanje v nočnem življenju, še več pa se jih odziva preveč permisivno in strpno do pitja alkohola. Na splošno starši opravičujejo tvegano obnašanje otrok z argumenti, da je tveganje del odraščanja in da to počne večina mladih.
»Preveč toleranten odnos družbe do pitja alkohola je mogoče spremeniti le s celovito nacionalno in lokalno strategijo. To je dolgotrajen proces, v katerega morajo biti vključeni deležniki na nacionalni in lokalni ravni, vključno z lokalno oblastjo, inšpekcijskimi službami in policijo, vrtci in šolami, mediji, zdravstvenim in socialnim sektorjem ter nevladnimi organizacijami,« je povedal Matej Košir iz Inštituta Utrip. Rešitve vidijo zlasti v doslednejšem izvajanju in nadziranju prodaje alkoholnih pijač mladoletnim in vidno opitim posameznikom, licenciranju prodaje in prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač, medijskih aktivnostih informiranja in ozaveščanja – zlasti staršev in osebja gostinskih lokalov o njihovi lastni odgovornosti pri zmanjševanju te problematike itd.
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj napovedujeta, da bosta v naslednjih dveh letih izvajala celostno raziskavo in nakupe na različnih prodajnih mestih alkohola, vključno z javnimi in športnimi prireditvami. Podpirajo tudi uvedbo licenc. »Te delujejo po enostavnem principu – ko prvič prodaš mladoletni osebi, dobiš kazen, ko drugič, se odvzame dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač. Kazen mora močno udariti po žepu, sicer prodajalci v svoj proračun vračunajo plačilo bizarno nizkih kazni za prekrške,« je v sporočilu za javnost navedel Jan Peloza, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj.
