Pravzaprav lahko že rečemo, da je pomlad tukaj in vrtnarji lahko začnejo delati na vrtu. A le redki so, ki se zavedajo, kako pomembno je načrtovanje vrta. Na tem mestu bi se vrtnarji morali vprašati, kakšen je primeren kolobar, kateri so dobri in slabi sosedje ter kako pognojimo posamezne poljine, dele kolobarja.
Načrtovanje s spletno aplikacijo
Osnova uspešnega vrta je zagotovo kolobar, ki pomeni izmenjavo rastlin na posameznem delu vrta. Z uvedbo kolobarja močno zmanjšamo vpliv in pojav bolezni ter škodljivcev, obenem pa povečamo pridelek. Zmanjšamo tudi »utrujenost« tal zaradi kopičenja škodljivih presnovnih ostankov mikroorganizmov in rastlin. Za raznolik zelenjavni vrt je najprimernejši štiriletni kolobar.
Za mnoge, predvsem neizkušene vrtnarje je kolobar prava znanost. Prav zato slednjim svetujemo uporabo brezplačne spletne aplikacije NarediVrt, ki jo najdemo na spletni strani www.klubgaia.com. Aplikacija je za uporabo zelo enostavna, saj vanjo vpišemo le velikost vrta in število članov v gospodinjstvu, nato izberemo želene rastline in aplikacija jih razporedi na eno od štirih poljin vrta, svetuje o dobrih in slabih sosedih, gnojenju in negi vrtnin. V aplikaciji lahko vodimo tudi dnevnik z opomniki o delu na vrtu. Prav tako je na njej zaveden setveni koledar po Mariji Thun, da takoj vemo, kateri dan je primeren za katero skupino vrtnin (list, plod, korenina, cvet).
Med jajčevec in paradižnik spada solata
Z aplikacijo ali brez nje, prav je, da si vrt zrišemo vsaj ročno in čez leto redno dopolnjujemo skico. Sosledje vrtnin je izjemno pomembno, da si v vrtu izboljšamo kakovost pridelka. Za pravilen kolobar je treba upoštevati potrebe rastlin po hranilih. Zaradi raznolikosti vrtnin je najbolje uporabljati kar štiriletni kolobar, torej vrt razdelimo na štiri enake poljine. Na prvo sodijo najbolj požrešne rastline, plodovke in kapusnice (paradižnik, bučke, zelje, cvetača…), na drugi so korenovke, solatnice in čebulnice (čebula, por, korenje, solata, rukola…), na tretji so stročnice (grah, fižol, bob…) in na četrti čebulnice in korenovke ter stročnice. Prav tako igrajo pomembno vlogo koristne rastline, ki so dobri sosedje, izboljšajo okus glavnemu posevku in odganjajo škodljivce ter bolezni, mednje pa spadajo cvetlice in zelišča. »Žametnice, ognjič, kapucinke s svojimi rumeno-oranžnimi cvetovi privabljajo opraševalce in odganjajo talne škodljivce. Dobre kombinacije lahko poiščemo že v kulinariki, saj mnoge kombinacije izboljšajo okus glavnemu posevku. Tako ima šetraj mesto ob fižolu, koper ob kumarah, bazilika ob paradižniku, kot tudi na krožniku,« svetuje strokovnjak Vanes Husić. V boju proti mravljam svetuje zasaditev s sivko in motovilcem. »Ne pozabimo na čebulnice (česen, čebula, drobnjak), saj te odganjajo plesni.«
Majhni vrtovi zahtevajo dodatno pozornost pri upoštevanju dobrih »medsosedskih« odnosov. Tako na primer paradižnik in jajčevec razmejimo z dvema vrstama solate, med katerima potaknemo še kakšen čebulček. »Takšne rastlinske kombinacije imenujemo nevtralizatorji. Na tak način pridemo do zelo pestrega in barvitega vrta, saj lahko vedno uporabimo solatnice različnih barv, jih nadomestimo s špinačnicami in namesto čebule potaknemo šalotko,« razloži sogovornik.
Gnojenje s hlevskim gnojem prestavimo na jesen
Naslednje zelo pomembno vrtno opravilo je priprava tal z organskimi gnojili. S tem tlom zagotovimo organsko snov in ohranjamo humus, torej rodovitnost tal. A kot pravi strokovnjak Kluba Gaia, spomladi vrta ni priporočljivo gnojiti s hlevskim gnojem ali kompostom, če že, le jeseni. »Spomladi s tem le privabimo mnoge škodljivce in bolezni v naš vrt. Preverjena alternativa hlevskemu gnoju in kompostu, ki sta lahko vprašljive kakovosti, je sodobno ekološko organsko gnojilo v obliki pelet Plantella Organik, ki je dovoljeno pri ekološki pridelavi vrtnin,« svetuje Husić. »Omenjeno gnojilo je termično obdelano, kar pomeni, da ne vsebuje bolezni, škodljivcev in semen plevelov.
Prvič začnemo gnojiti že dva tedna pred sajenjem in sejanjem, da se gnojilo dobro raztopi in so hranila pripravljena na prihod rastlin. »Za gojenje plodovk (paradižnik, paprika, kumare, bučke) in krompirja uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik K, ki vsebuje veliko naravnega kalija, saj je pomemben za tvorbo plodov,« pove in omeni, da brez življenja v tleh ne bo življenja tudi nad njimi. Dejstvo je, da vsako leto v tleh izgubljamo organsko snov, ki se mineralizira. Prav tako izgubljamo humus, ki se porablja in se s pomočjo vode izpira v globlje plasti tal. »Zato je zelo pomembno redno gnojenje z organskim gnojilom Plantella Organik, izrazito pa tam, kjer smo v preteklosti pretirano uporabljali mineralna gnojila, herbicide, talne insekticide oziroma kako drugače degradirali tla (gradbeni posegi, navoz vprašljive zemlje). Z organskim gnojilom povečamo biološko aktivnost tal in tako zagotovimo kakovostnejši pridelek.«
Sami lahko izboljšamo kakovost vrtne zemlje
Navadno je za slabši, manj kakovosten pridelek kriva prav zemlja. Žal je menjava celotne zgornje plasti zemlje ali sežiganje vrhnje plasti drag in zamuden proces. Za svoj vrt, za kakovost in zdravo zemljo pa, kot pravi Husić, lahko naredimo veliko z uporabo kamninske moke, saj ta vsebuje dva pomembna minerala, bentonit in zeolit. »Bentonit ima zelo porozno strukturo, na katero se dobro vežejo organska snov in glineni delci, kar pomeni rahljanje tal ter boljše zadrževanje vode in hranil. Veliko pomembnejši pa je zeolit, ki je tako kot bentonit popolnoma naravnega izvora. Njegova struktura mu omogoča vezavo škodljivih snovi tako močno, da te niso več topne in s tem niso več dostopne rastlinam,« pove in svetuje, da sredstvo zmešamo z vrhnjo plastjo tal, 10–25 centimetrov globoko.
Prav tako se lahko zelo pogosto zgodi, da pride do zastajanja vode in zakisanja tal. »Napačno prepričanje pa je, da za apnenje uporabljamo apno. To ni res, saj z apnom le pobijemo mikroorganizme v tleh. Za apnenje tal uporabljamo apneni pesek Plantella Kalcivit. Sredstvo zmešamo z vrhnjo plastjo tal in tako spravimo pH tal v nevtralno oziroma jih apnimo,« še svetuje sogovornik.
