Nekje na slovenskem podeželju je lopa, ki je v marcu dva dni služila kot prizorišče sobe pobega (escape room). Le da avanture željnih obiskovalcev ni pričakal običajen zaklenjen prostor, v katerem morajo najti skrite rešitve, kako lahko spet pridejo na prostost. Pričakalo jih je dekle, ki je povedalo, da so se znašli v resničnem prostoru, kjer je v preteklosti dedek več let spolno zlorabljal vnukinjo. Ta vnukinja je danes 23-letna Amadea, dekle, ki je dva dni sprejemalo skupine obiskovalcev skrite sobe in jim predstavilo svojo zgodbo. V nadaljevanju so obiskovalci v lopi poiskali realno rešitev, kako naj odrasli ukrepamo, če posumimo ali vemo, da je neki otrok spolno zlorabljan. To je prijava spolne zlorabe, lahko na številko Združenja proti spolnemu zlorabljanju 080 28 80 ali na naslov spolna.zloraba@siol.net.
Odzive obiskovalcev ob Amadeini zgodbi so posneli in nastal je video, ki si ga je mogoče ogledati na youtubu. »Odzivi obiskovalcev so bili zelo pozitivni. Želimo, da bi ljudje o problematiki spolnih zlorab otrok čim več govorili in da bi o tem spregovorile tudi žrtve ter spolne napade prijavile,« je povedala Maša Gorjup iz Unicefa Slovenija. Kampanja je izvorno slovenska, zasnovali so jo pri Agenciji 101. Glavni obraz je Amadea, ki pravi, da želi pomagati vsem, ki so v podobni situaciji spolnega nasilja in zlorab. »Sem samo ena izmed mnogih, ki v tem trenutku posojajo svoj glas tistim, katerih glas ni slišan. Hkrati pa želim ozavestiti javnost, da si pred nasiljem ne smemo zatiskati oči in da ima prav vsak izmed nas možnost pomagati,« razmišlja Amadea. Analogija skritih sob zelo dobro pokaže naravo problema spolnih zlorab otrok, menijo pri Unicefu Slovenija: »Te so eden najhujših, hkrati pa eden najbolj skritih zločinov. Dogajajo se predvsem za štirimi stenami, skriti pred očmi javnosti, hkrati pa blizu vseh nas. Otroci iz teh 'sob' ne morejo pobegniti sami, lahko pa veliko naredimo odrasli.«
Število ovadb upada
Statistika kaže, da število kazenskih ovadb za spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, pri nas v zadnjih letih celo upada. Katja Bašič, vodja Združenja proti spolnemu zlorabljanju, ocenjuje, da to ni odraz morebitnega upada takih dejanj, pač pa bolj tega, da je pri nas pri ozaveščanju o problemu spolnih zlorab otrok narejeno veliko premalo.
»Vsakodnevno zaznavamo, da se največ takih dejanj zgodi v krogu ožje oziroma širše družine ali jih storijo družinski znanci. Družine so v sramu pred razgaljanjem in stremijo k ohranjanju 'družinskih skrivnosti',« ugotavlja Bašičeva. K neprijavljanju prispeva občutek ljudi, da se premalo zgodi, oziroma zelo blaga kaznovalna politika pa tudi dejstvo, da so postopki še vedno dolgotrajni. Prav tako se zlorabo velikokrat minimalizira, češ da gre za »majhno« otipavanje otroka. Temu pogosto sledijo poročila na tožilstvo, saj policija oceni, da ni šlo za sum kaznivega dejanja, ugotavlja Bašičeva. Spolnih napadov na otroke je seveda bistveno več, kot kaže statistika kazenskih ovadb. Preventivni projekt EU govori, da je žrtev spolne zlorabe eden od petih otrok. Raziskave tudi kažejo, da spregovori samo 38 odstotkov otrok, ki so žrtve zlorabe.
