Kalifornijsko podjetje Relativity Space namerava raketno plovilo preprosto natisniti. Ob tem se lahko prizanesljivo nasmehnete, vendar jim je že uspelo s sorazmerno majhnimi sredstvi zgraditi največji 3D-tiskalnik na svetu. »Na področju satelitov je zelo močan trend načrtovanja in izdelovanja mikrosatelitov, ki so bistveno cenejši od konvencionalnih. Podobne spremembe se dogajajo na področju raket in Relativity je v konici tega trenda,« je prepričan Martin Casado, eden najpomembnejših ameriških vlagateljev tveganega kapitala.
Vesoljski startup sta konec leta 2015 ustanovila Tim Ellis in Jordan Noone, še ne 30 let stara vesoljska inženirja, ki želita s 3D-tiskalniki izdelovati rakete brez človekove pomoči v proizvodnji, s končnim ciljem, da bi se cena izstrelitve vesoljske rakete znižala s trenutnih 100 milijonov dolarjev na približno 10 milijonov. Ellis in Noone sta pred ustanovitvijo podjetja delala v uspešnih vesoljskih podjetjih Blue Origin Jeffa Bezosa in SpaceX Elona Muska. Pri delu sta ugotovila, da je kljub prizadevanjem v obeh podjetjih, da znatno znižajo ceno izstrelitve rakete, strošek dela še vedno največje breme proizvodnje raket. Kot poroča časopis Bloomberg, sta ustanovitelja podjetja prepričana, da je uporaba 3D-tiskanja pri proizvodnji raket že zaradi tega neizogibna, obenem pa želita, da bi bila prva, ki bi jima to uspelo uresničiti.
V poplavi zagonskih podjetij, ki se lotevajo vesoljske industrije, Relativity Space izstopa tudi z ambicijo, da s 3D-tiskanjem zmanjša število delov vesoljskega plovila s 100.000 na manj kot tisoč. Inovativnost podjetja pa ni le v zamisli o 3D-tiskanju raketnih delov in celotnih motorjev ter s tem pospešitvi in pocenitvi proizvodnje s tradicionalnimi postopki varjenja: v mladem podjetju so šli v jedro problema in zgradili 3D-tiskalnik z velikanskimi robotskimi rokami, ki lahko proizvede velik raketni rezervoar za gorivo že v nekaj dneh, raketni motor pa zgolj v tednu in pol. Če bo proizvodni proces deloval po načrtih, bo gradnja celotne rakete v primerjavi s tradicionalno večmesečno gradnjo trajala manj kot mesec dni.
Posel z Naso
Sredi marca sta Relativity Space in ameriška vesoljska agencija Nasa podpisala pogodbo o 20-letnem partnerstvu oziroma najemu testnega kompleksa v Misisipiju. Teste lahko v zagonskem podjetju izvajajo 24 ur na dan in sedem dni v tednu, v njem pa bodo lahko razvili in preizkusili dovolj motorjev za gradnjo 36 raket na leto. Vrednost partnerstva ocenjujejo na 30 milijonov dolarjev. Podoben dogovor omogoča podjetju SpaceX Elona Muska uporabo Kennedyjevega vesoljskega centra oziroma njihove izstrelitvene ploščadi na Floridi.
Relativity je že precej daleč v razvoju svojega raketnega motorja Aeon 1, ki uporablja mešanico kisikovih in metanskih goriv in ima sicer manj kot desetino moči motorja Merlin 1D, ki ga uporabljajo v raketi Falcon 9 podjetja SpaceX. Vendar pri Aeonu ne gre toliko za moč kot za njegovo preprostost. Ellis pravi, da je mogoče motor natisniti v manj kot 20 dneh, s tem pa se občutno pospeši cikel razvoja in testiranja oziroma preizkušanja novih modelov in potem povečanja na več plovil. S konceptom Aeona, ki je sestavljen iz le približno 100 delov in bo lahko v nizkozemeljsko orbito ponesel 1250 kilogramov tovora, si je Relativity zagotovil že za več kot milijardo dolarjev prihodnjih naročil.
Avtomatizacija omogoča, da Relativity Space ostaja zelo vitko podjetje – ob začetku izvajanja preizkusov motorja v polnem obsegu delovanja in letenja ima le 17 polno zaposlenih, Ellis pa pravi, da bodo zaradi povečanja proizvodnje do konca leta ekipo razširili na približno 45 ljudi.
Kalifornijska vesoljska podjetnika imata tudi smelo dolgoročno vizijo. Predstavljata si, da bo njuno podjetje nekoč s 3D-tiskalnikom natisnilo vesoljsko plovilo kar na Marsu, da ga bodo astronavti uporabili za povratni let na Zemljo. Seveda mora, še preden lahko Mars sploh doseže, Relativity najprej uspešno natisniti raketo na Zemlji. Ellis pravi, da pri tem dobro napredujejo, saj so že natisnili sestavne dele motorja za testne vžige in doslej izvedli več kot 85 testov. Po napovedih bodo do leta 2020 končali gradnjo 30 metrov dolge rakete, prvi polet njenega prototipa pa naj bi izvedli že čez tri leta.
