Na naslovnicah mnogih tujih medijev se te dni pojavlja želva, ki je uvrščena na seznam ogroženih živali. V kampanjah za ohranitev ogroženih živalskih vrst je včasih videti, da nekatere pridobijo prednost zato, ker so bolj nenavadne od drugih.
Tako je v primeru avstralske želve, ki je videti, kot da ima na vrhu glave zelenkaste kocine. Nenavadna želva lahko diha skozi svoje spolovilo. Večino časa sicer za dihanje uporablja bolj običajne načine, a kadar je pod vodo dlje časa, se vklopi mehanizem, ki ji omogoča dihanje z genitalijami.
Nenavadna želva je trideseta na seznamu ogroženih plazilcev, ki ga sestavlja londonsko zoološko združenje. Program Na robu obstoja preučuje evolucijski razvoj posameznih ogroženih vrst in skuša določiti tiste, ki so najbolj edinstvene. V preteklosti so na tak način že oblikovali seznam ogroženih in nenavadnih sesalcev in dvoživk.
Želvin razvoj je samosvojo pot ubral pred 40 milijoni let
Seznam plazilce rangira glede na to, kako zelo so ogroženi in kako edinstveni so v primerjavi z drugimi vrstami. »Edinstvenost ni nujno povezana z nenavadnostjo«, je za National Geographic povedal Rikki Gumbs, doktorski študent na Imperial College London in dodal, da kljub temu pogosto sovpadata. »Merimo razdaljo na evolucijskem drevesu med eno vrsto in najbližjo sorodnico,« je pojasnil. Vrste, ki so precej osamljene na evolucijskem drevesu in torej nimajo podobnih sorodnikov, so običajno zelo nenavadne – takšna je denimo zgoraj omenjena želva.
Razvoj nenavadne vrste želve, ki je videti, kot da ji z vrha glave rastejo zeleni lasje (v resnici gre za alge), se je od najbližje sorodnice odcepil pred približno 40 milijoni let. Ogrožena vrsta želve je najbolj nenavadna zato, ker ima v trebušni votlini posebne organe, ki ji omogočajo pridobivanje kisika iz vode. Zaradi tega lahko pod gladino ostane tudi do tri dni.
Zelenolasa želva je resda posebna, a jo po nenavadnosti prekosi neka druga vrsta želve, ki živi na Madagaskarju in za katero je značilno, da ima izjemno veliko glavo. Njen razvoj je ubral povsem samosvojo pot pred približno 80 milijoni let. Poleg želve z Madagaskarja peterico najbolj edinstvenih (in ogroženih) sestavlja še srednjeameriška rečna želva, madagaskarska slepa kača in kitajski aligator ter kitajski krokodil kuščar.
