Orkestrirani sobotni raketni napad ZDA, Velike Britanije in Francije na skrbno izbrane obrobne cilje v Siriji s poudarkom, da ni namenjen zrušitvi tamkajšnjega režima, je dosegel svoj namen. Osemindvajseterica zunanjih ministrov Evropske unije se je na današnjem srečanju namreč poenotila, da je bila opozorilna vojaška akcija brez odobritve varnostnega sveta ZN upravičena, in tako zgladila razglašenost, ki je v EU vladala ne le v odnosu do Sirije, ampak tudi do glavne podpornice tamkajšnjega režima Rusije.
Upi v politično rešitev
Tokrat so se zunanji ministri nedvoumno strinjali, da je za kemični napad v Dumi odgovorna vlada Bašarja Al Asada, čeprav tja napoteni strokovnjaki Organizacije za prepoved kemičnega orožja preiskave še niso niti začeli, in sicer zaradi varnostnih zapletov. Rusijo, Iran in Turčijo pa so ministri pozvali, naj umirijo sovražnosti v Siriji in zagotovijo premirje. V nasprotju z ZDA pa niso napovedali novih sankcij proti predstavnikom sirskega režima in proti Rusiji, ki ga podpira.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je ministrsko srečanje opisala kot očitno potrebo po spodbuditvi političnega procesa v Siriji pod okriljem OZN. Po njenem prepričanju bo pomembna priložnost za to že konferenca EU in OZN o prihodnosti Sirije prihodnji teden v Bruslju, na kateri se bo več kot 70 delegacij osredotočilo na humanitarno pomoč in na vnovičen zagon političnih pogovorov med sprtimi stranmi.
Da slednjega ne bo mogoče doseči brez Rusije, je menil novi nemški zunanji minister Heiko Maas, z njim pa se je strinjal tudi belgijski kolega Didier Reynders, ki je navajal, da je za politično rešitev sirske krize potreben tudi dialog z Iranom, medtem ko jima je Nizozemec Stef Blok nasprotoval. Prepričan je namreč, da je rešitev v alternativni oživitvi ženevskih pogajanj v okviru varnostnega sveta ZN. K tej rešitvi se je v današnji pobudi v svetovni organizaciji nagnila tudi Francija, čeprav je očitno, da v varnostnem svetu obstaja blokada med stalnimi članicami s pravico veta, ki spominja na hladno vojno in čase bipolarnega sveta. Po današnjih navedbah francoskega premierja Edouarda Philippa v narodi skupščini, naj bi skupina, v kateri bi bile ZDA, Francija, Velika Britanija, Savdska Arabija in Jordanija, začela pogajanja z Iranom, Rusijo in Turčijo.
Macronova domišljija glede Trumpa, Rusije in Turčije
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v pogovoru za državno televizijo očitno na pamet navrgel, da je ameriškega predsednika Donalda Trumpa prepričal o obstanku ameriških vojakov v Siriji. Da ni tako, je poudarila tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders, ki je dejala, da »si predsednik želi, da se ameriški vojaki vrnejo domov kar se da hitro«, ter dodala, da »pričakujemo tudi, da bodo naši zavezniki in partnerji v regiji prevzeli večjo odgovornost, tako vojaško kot finančno, za varnost v regiji«.
Podobno neutemeljeno je izzvenela Macronova ugotovitev, da so z nedeljskim napadom razdrli rusko-turško zavezništvo v sirski krizi. Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je bil na današnji tiskovni konferenci z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Bruslju povsem jasen: »Mislimo drugače kot Rusi, vendar naši odnosi z njimi niso tako krhki, da bi jih francoski predsednik lahko razdrl«.
