14,2-odstotna je bila stopnja brezposelnosti januarja leta 2014, ko je dosegla vrh. Leto 2014 so na NIJZ vzeli tudi za izhodišče. Brezposelni so takrat v primerjavi z zaposlenimi pogosteje navajali, da si zaradi finančnih omejitev niso mogli privoščiti zdravstvenih storitev. Posebej se je to poznalo v zobozdravstvu, ki so ga brezposelni tudi bistveno redkeje obiskovali. Na NIJZ so spomnili, da obvezno zdravstveno zavarovanje pri mnogih storitvah pri zobozdravniku pokrije le manjši delež cene.
Delež podhranjenih ljudi je višji pri brezposelnih, med njimi pa je več tudi debelosti. Študija, ki je bila lani objavljena v reviji Preventive Medecine, je ob podobnih ugotovitvah izpostavila, da sta tako podhranjenost kot debelost povezani z bolj stresnim okoljem. Pa tudi, da ljudi ogrožata obe skrajnosti.
Brezposelni dolgotrajne zdravstvene težave navajajo pogosteje kot zaposleni. Zaradi zdravstvenih težav so tudi pogosteje ovirani pri vsakdanjih dejavnostih. Pri brezposelnih je bil delež ljudi, ki svojo socialno povezanost ocenjujejo kot šibko, občutno večji od deleža pri zaposlenih.
Na NIJZ so pri interpretacijah previdni, saj se lahko posledice krize pokažejo tudi na daljši rok.
Predpostavljali smo, da enoznačnega odgovora na vprašanje, kako je kriza vplivala na zdravje ljudi, morda še ni in da za bolj zaznavne spremembe še ni minilo dovolj časa. Morda bodo zaznane šele v prihajajočih letih.
Tina Lesnik, specialistka javnega zdravja na NIJZ
