Studio in podjetje RIBA, Rupnik in Brodar arhitekti, sta ustanovila Goran Rupnik in Janja Brodar. Študij arhitekture sta končala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, Janja je svoje teoretsko delo po študiju v Ljubljani nadaljevala kot raziskovalka na carigrajski tehniški univerzi. Biro, ki se mu je kasneje pridružila samostojna arhitektka Manica Lavrenčič, načrtuje samostojne projekte, pogosto se združujejo tudi z drugimi arhitekturnimi biroji. Proces načrtovanja zahteva široko timsko delo, pri čemer izbirajo preverjene projektante za statiko, popis del, investicijo, nadzor, strojne in električne inštalacije… Janja Brodar se ukvarja tudi z arhitekturno kritiko in novinarstvom. Več let že redno pripravlja arhitekturne članke, intervjuje z domačimi in tujimi arhitekti ter oblikovalci ali daljše raziskovalne prispevke o arhitekturi in družbi za domače in tuje revije. Njihovi projekti so redno objavljani v revijah za arhitekturo.
Polje delovanja RIBA Arhitektov je široko, saj načrtujejo prenove objektov, interierje, novogradnje in tudi urbanistične projekte. Naloge rešujejo premišljeno, izvirno in hitro, ob tem se trudijo za ugodne rešitve prostorskih zagat. Arhitekta pravita: »Dobra hiša ni draga hiša, temveč dobro načrtovana hiša.« Ugotavljata, da je čedalje več naročnikov, ki želijo avtorsko leseno hišo. Pri snovanju doma veliko časa namenijo pogovoru z naročniki, saj poskušajo razumeti in spoštovati njihov način bivanja.
Prenove so vedno številnejše, saj je stavbnega fonda v razvitem delu Evrope dovolj, a ni ustrezno izkoriščen in oblikovan. Vedno bolj, v skladu z načeli trajnosti, ekologije in krožnega gospodarstva, se ljudje posvečajo prenovam. Trend prenov v Evropi je v porastu. Tudi v biroju RIBA Arhitekti postajajo prenove čedalje obsežnejši del projektiranja in sem štejejo tako večji gradbeni posegi v arhitekturo in urbanizem kot manjši popravki interierja. Velik izziv so jim tudi prenove in oblikovanje interierjev v javnih stavbah, kot so sprejemnice in razstavni saloni, saj menijo, da ima vsako podjetje ali ustanova v svoji hiši neizkoriščen kotiček oziroma potencial, ki lahko po prenovi zaživi. Med njihove manjše projekte spadajo tudi posebni, avtorsko zasnovani mali objekti, na primer igralna hišica za odrasle, za katero so pridobili ustrezne certifikate in jo zdaj tržijo, zasnovali so nova avtobusna postajališča in nadstrešnice za ekološke otoke v občini Logatec.
Zavedanje o pomenu prenov so aplicirali tudi na urbanizem: »Vsako, še tako majhno mesto lahko s premišljenimi urbanističnimi posegi deluje neprimerno boljše in prebivalcem prijaznejše kot poprej.« Tako poskušajo v Logatcu postopno izboljšati urabnistično zasnovo mesta, ki doslej ni imelo pravega centra. Vzdolžno koncipirano mesto bo na podlagi njihovega projekta prenove starega jedra Logatca počasi pridobilo značaj prijetnega lokalnega središča.
Goran Rupnik in Janja Brodar rada poudarita, da pri projektiranju interierjev vedno razmišljata o ustvarjanju občutka domačnosti: »Domačnost je bistvena in te ne boste dobili s petimi barvami sten ali dizajnerskim pohištvom, ampak z avtorskimi detajli. Danes, ko se vse lahko kupi, vzbudi v nas unikatni izdelek intenzivnejši občutek doma, kot bi ga običajen industrijski izdelek.« Če gre za prenovo, se trudijo dobro uporabiti tisto, kar v objektu že je. Tako so se lotili tudi načrtovanja obnove tipične murgelske atrijske hiše.
Naselje atrijskih hiš Murgle je nastalo v času gradnje večine velikih ljubljanskih sosesk v 60. letih. Po skandinavskem vzoru sta jo zasnovala arhitekta Marta in France Ivanšek. Pravokotno ulično pozidavo obrobljajo različna drevesa, po katerih so poimenovane ulice, promet je omejen, do hiš vodijo le peš poti, ob katerih se nizajo manjši parki in igralni otoki. Zeleno, mirno in od prometa ločeno bivalno okolje je postalo največja kvaliteta naselja. Ta je ostala do danes, a sodobne bivalne potrebe so se spremenile in potrebujemo več prostora, zato je slaba stran atrijskih opečnih hiš velikost oziroma majhnost. A ta slabost je hkrati prednost – manjši tloris pomeni manjše vzdrževalne stroške in olajša uporabo. Arhitekti so razumeli izziv in velikost pridobili z optično povečavo – z odstranitvijo ravnega stropa do poševnega ostrešja so pridobili višino in z vidnim elementom strehe je stanovanje postalo hiša. Vertikalno razširitev volumna dopolnjuje prostorska horizontala, ki jo nakazuje velikopotezni 13 metrov dolg pult, ki se začne v dnevni sobi in konča v kuhinji.
Čeprav je tlorisna površina ostala enaka, so s konceptom odprte in pretočne tlorisne zasnove in poudarjeno longitudinalno potezo v interierju dodatno optično razširili prostor. K temu pripomore tudi osnovna belina sten, stropov, ostrešja in pohištva, katero dopolnjuje naravni les. Rešitev se je izkazala za dobro, prenova je sledila kontekstu hiše, interier deluje pristno, trajno in domače. Prav zaradi umirjenosti obnove z ohranitvijo zasnove, skrbnega izbora barv, materialov in detajlov ter dobre naravne osvetlitve volumen deluje bistveno večje kot pred obnovo. K domačnosti pripomorejo vidno leseno ostrešje, iz dnevnega prostora odmaknjena kuhinja (kot je bilo včasih), leseni tlaki, zavese ter črni kovinski avtorski detajli: obloge ob kaminu, lestev, kuhinjska napa…
Murgle, ki so danes naselje, zraščeno z naravnim okoljem barja, lepimi drevoredi in prijetnimi pešpotmi, veljajo za prijetno bivalno sosesko, saj je bila zasnova usmerjena k stiku z naravo in bivanju v miru blizu središča mesta. Te vrednote so cenjene še danes kljub gradnji, ki ni bila vrhunska. Prenova hiše je pokazala, da se lahko marsikatero stavbo s prenovo aktualizira za potrebe sodobnega vsakdana, če imamo posluh za njene obstoječe kvalitete in vizijo potrebnih sprememb.
