Tri cilje v Siriji so si izbrale ZDA, Francija in Velika Britanija v nočnem napadu konec minulega tedna, ki so ga izvedle iz svojih oporišč v Katarju in na Cipru ter z ladij v Sredozemlju s pomočjo 105 vodenih raketnih izstrelkov. Po navedbah Pentagona so popolnoma uničili raziskovalno-razvojni center Barzah pri Damasku ter dva vojaška kompleksa pri Homsu, kjer naj bi sirski režim še hranil kemično orožje in ga v bunkerjih nameščal na bojna sredstva. V napadih po navedbah obeh strani ni bilo žrtev, sirska protizračna obramba pa je po ruskih navedbah uničila 71 od 105 v omenjene cilje usmerjenih raket. Ruske sile v Siriji so bile v popolni pripravljenosti, a niso posredovale, ker niso bile tarče napada, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump objavil v nenapovedanem nastopu, v kasnejšem sobotnem jutru pa označil za »izpolnjeno nalogo«. V govoru med potekom operacije je dejal, da bodo napadi trajni, dokler režim ne ustavi uporabe kemičnega orožja, a je določene neusklajenosti v ameriški vladi nakazal že obrambni minister James Mattis, ki je kmalu zatem novinarjem pojasnil, da več od uvodnih napadov za zdaj ne načrtujejo.

Mayeva mimo parlamenta

Z odmevnim daljšim nagovorom sodržavljanom se je oglasila tudi britanska premierka Theresa May, ki bo morala jutri vladno odločitev, da se pridruži ZDA in Franciji pri raketnem kaznovanju Sirije zaradi nedavnega še vedno domnevnega kemičnega napada sirskih režimskih sil v Dumi pri Damasku, pojasnjevati v parlamentu. Predvsem laburistična opozicija z Jeremyjem Corbynom na čelu vztraja, da bi morala za sodelovanje v vojni akciji pridobiti soglasje parlamenta, ker le-te ni odobril varnostni svet Združenih narodov. Najglasneje je kritikom odgovarjal zunanji minister Boris Johnson, tudi z zatrjevanjem, da nuja odločnega mednarodnega odgovora zločinskemu sirskemu režimu ni omogočala, da britanske poslance skličejo med parlamentarnimi velikonočnimi počitnicami, ki jih zaključujejo danes. Mayeva je brez kančka dvoma o kemičnem napadu v Dumi, čeprav je organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) šele danes začela preiskovati, Britancem zatrdila, da »ne gre za posredovanje v državljanski vojni niti za spremembo režima, ampak za omejen in merjen udarec, ki ne bo povečal napetosti v regiji in se izogiba civilnim žrtvam«.

Obroben varnostni svet

Rusija je petkov nočni napad najostreje obsodila, predsednik Vladimir Putin ga je označil za »dejanje agresije« proti suvereni državi brez odobritve varnostnega sveta in ob kršenju ustanovne listine Združenih narodov in načel mednarodnega prava. Kot stalna članica je Rusija nemudoma sklicala sejo VS ZN, za svojo resolucijo, ki bi obsodila raketiranje Sirije, pa dobila podporo samo Kitajske in Bolivije ob štirih vzdržanih od osmih glasov proti. ZDA, Francija in Velika Britanija so medtem pripravile svoj osnutek resolucije, o katerem bo VS predvidoma razpravljal v torek, zahteva pa neodvisno preiskavo napada v Dumi in pooblastilo OPCW, da v mesecu dni poroča, ali je Sirija uničila vse svoje kemično orožje. To bi morala ob zagotovilu Rusije storiti že pred štirimi leti, cilji tokratnega napada pa so bili prav objekti, ki so jih takrat pregledali strokovnjaki OPCW, vlade treh stalnih članic VS pa zdaj opredelile kot objekte, kjer je režim nadaljeval proizvodnjo kemičnega orožja in ga hranil.

V senci odmevov na raketni napad v noči na minulo soboto po svetu je sirska državna televizija poročala, da so Dumo zapustili še zadnji uporniki s svojimi družinskimi člani v organizirani evakuaciji v pokrajino Idlib na severu države, ki je v njihovih rokah. S tem je konec šest let trajajočega upora v vzhodni Guti, zmaga režimskih sil pa je zaznamovana z več kot 1700 civilnimi žrtvami. Da so pri tem zahod izzivale s kemičnim orožjem, poznavalci razmer pripisujejo dejstvu, da so po sedmih letih spopadov zaradi ubitih v lastnih vrstah in dezerterstva premalo številne za ulične boje in da za ceno civilnih žrtev s strupi izganjajo upornike iz zaklonišč. Podobno kot lansko ameriško kaznovalno raketiranje naj tudi sedanje ne bi imelo posebnega vpliva na nadaljnji potek državljanske vojne v Siriji, ki se bo iz predmestij Damaska preselilo proti upornikom v Idlibu.