Sprejem sporne uredbe o hrupu, ki ga pristojno ministrstvo za okolje in prostor načrtuje še v tem mandatu, bo morda ustavilo ministrstvo za zdravje. »Ministrstvo je v postopku medresorskega usklajevanja podalo pripombe k predlogu uredbe o hrupu, soglasja k uredbi pa ministrstvo za zdravje ni dalo,« so sporočili iz zdravstvenega resorja. Da so pridobili vsa ustrezna soglasja razen soglasja ministrstva za zdravje, so potrdili tudi na ministrstvu za okolje in prostor.
Odločitve o nadaljnji usodi uredbe še ni
Ali bodo kljub temu vztrajali in v potrditev vladi predlagali medresorsko neusklajeno uredbo, se na okoljskem ministrstvu očitno še niso odločili. »V tem trenutku lahko rečemo le to, da uredbe še nismo posredovali v vladno proceduro,« so sporočili.
Že zdaj pa je jasno, da sprejema uredbe ne bo preprečila služba vlade za zakonodajo, ki jo je predsednik okoljevarstvenega društva Eko krog Uroš Macerl pozval, naj to stori kot služba, ki skrbi za zakonitost predpisov. Vladnim pravnikom je hkrati predlagal, naj okoljsko ministrstvo pozovejo k pripravi novega predloga uredbe na transparenten način, torej »najprej sploh analiza, zakaj do novega predpisa mora priti, nato priprava strokovnih podlag, vključevanje zainteresirane javnosti v vse faze priprave predpisa, javna razgrnitev, upoštevanje pripomb, čistopis predpisa in na koncu sprejem«. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč pred kratkim postopek priprave uredbe označila za visoko korupcijsko tvegan, saj je v njem odkrila vrsto bolj ali manj namernih napak: od kršenja predpisov in nespoštovanja postopkov do pomanjkanja strokovnih utemeljitev in zavajanja javnosti ter prikrivanja podatkov.
Nevladne organizacije napovedujejo tožbo
Namestnik direktorice službe vlade za zakonodajo Janez Pogorelec je nevladni organizaciji sporočil, da služba nima pooblastila za ustavitev sprejemanja predpisov in pozivanje ministrstev k pripravljanju novih ali drugačnih predpisov. Kot je pojasnil, je vlada pri svojem delovanju samostojna in odgovorna edino državnemu zboru. »Za točnost podatkov in korektno predstavitev posledic predlaganih rešitev v predlogu gradiva zakona ali podzakonskega predpisa pa v skladu s poslovnikom vlade odgovarja predlagatelj gradiva,« je še zapisal Pogorelec.
Delovanje ministrstva za okolje in prostor pa ni problematično zgolj v primeru sprejemanja uredbe o hrupu, temveč mu predstavniki civilne družbe očitajo izključevanje javnosti iz postopkov tudi pri pripravi vrste drugih zakonskih in podzakonskih predpisov. Med njimi so tudi zdaj iz procedure že umaknjen predlog novega zakona o varstvu okolja, priprava nove stanovanjske zakonodaje in sprejeti operativni program varstva pred hrupom.
Prav slednjega namerava civilna družba izkoristiti, da bi končno razčistili, kaj točno pomeni sodelovanje javnosti v postopkih sprejemanja okoljskih predpisov, kot ga predpisuje mednarodna aarhuška konvencija, ki jo je podpisala tudi Slovenija. S tem namenom nevladne organizacije napovedujejo tožbo zoper operativni program na upravnem sodišču.
