Dejstvo je namreč, da Sirija kot država ni pomembna proizvajalka nafte, seveda pa ponovni vojaški konflikt na tem področju pomeni tveganja za sosednje države, ki so seveda pomembnejše izvoznice nafte. Tako se je nafta Brent v minulem tednu podražila s 67 dolarjev na 72 dolarjev za sodček, kar predstavlja več kot 7-odstotni skok cene. Okrepile so se namreč ocene, da lahko pride do motenj v dobavi nafte. Meje 70 dolarjev za sodček nafta namreč ni dosegla že od leta 2014, ko je nafta praktično v pol leta strmoglavila s skoraj 120 dolarjev na samo 45 dolarjev za sodček. Nasploh lahko ugotovimo, da je bil letošnji prvi kvartal, kar zadeva delniške in obvezniške donose, bolj za pozabo, saj je večina indeksov končala v rdečih številkah.
Ena redkih izjem je splošni indeks surovin, ki je od začetka leta s pozitivnim donosom (merjeno v dolarjih), če pa izločimo še učinek nekoliko šibkejšega dolarja od začetka leta, je tudi surovinski indeks (merjeno v evrih) končal v rdečih številkah. Ob pomanjkanju kakih »bikovskih« makroinformacij (zadnji makropodatki o trgu dela v ZDA in maloprodaji v EU so bili namreč nekoliko slabši) se je tako pozornost kapitalskega trga več kot očitno preusmerila v bolj geopolitične sfere. Dejavnik tveganja je lahko tudi objava kvartalnih rezultatov podjetij, kjer se v povprečju pričakuje zelo dobre rezultate, bolj pa skrbi dinamika napovedi poslovanja teh podjetij za naprej. Namreč naraščajočih rasti dobička na delnico ne moremo pričakovati v nedogled in prav lahko bi bile revizije napovedi poslovanja za naprej določen sprožilec manjše korekcije na trgu. Na drugi strani lahko ugotovimo, da je ameriška diplomacija že poskušala omiliti besede Trumpa do Rusije, in prav lahko bo zgodba v prihodnjem mesecu že pozabljena. Tako bo predstavljala le poligon za špekulante na surovinskem trgu.
