Ljudje avtomobile v veliki meri kupujemo z očmi. Zato postaja poklic oblikovalca vse bolj cenjen. Saj veste, vsak prodani avto za lastnika pomeni občuten dobiček, o čemer pričajo poslovni izidi, ki jih dosegajo očem najprivlačnejše znamke in ki se merijo v milijardah evrov. Da je kupca najlaže nagovoriti z všečno obliko, seveda ni nič novega. Lepotci so se dobro prodajali, vse odkar je prvi avto zapeljal na cesto. Da je seznam najlepših avtov dolg, ne čudi, na njem pa so tudi štirikolesniki, ki imajo bogato zgodovino. Mercedes 300 SL na primer, če smo natančnejši, njegova kupejevska različica, ki so jo zavoljo vrat, ki se odpirajo navzgor, poimenovali gullwing (galebja krila).
Zgodba o za mnoge najbolj prepoznavnem avtu na svetu se je začela, ko je ameriški poslovnež Max Hoffman, tudi zastopnik znamke Mercedes-Benz onkraj luže, odgovorne v Stuttgartu nagovoril z idejo, da uspešni dirkalnik nadgradijo s civilno različico. W194, kot je bila uradna oznaka za dirkalni 300 SL (300 je označevalo 3-litrski motor, SL pa športno lahek avto), je namreč zmagal na dirki za 24 ur Le Mansa in 24 ur Nürburgringa. Svojo željo je podkrepil s številkami: za potrebe prodaje v ZDA je naročil kar 500 avtomobilov. Zanimivo, da je Hoffman v tistem času o podobnih projektih prepričal še nekaj znamk. Tako je BMW izdelal prekrasni model 507, Porsche 356 speedsterja, Alfa Romeo pa giulietto spider.
Imel ga je tudi Clark Gable
Nemci, ki so po koncu druge svetovne vojne potrebovali denar, so zagrizli v trnek in tako 6. februarja 1954 na salonu v New Yorku predstavili 300 SL gullwing. Postal je senzacija, med lastniki pa so bili številni zvezdniki, tudi igralec Clark Gable. Avto, katerega telo je bilo iz jekla, vrata in pokrov prtljažnika pa iz aluminija, je bil celo bolj karizmatičen od tedanjih ferrarijev. Po želji je bil lahko v celoti iz aluminija, pri čemer je bil 80 kilogramov lažji; takšnih so izdelali zgolj 29. Moč motorja je bila 218 konjev, na voljo je bila še močnejša različica z 243 konji. Maksimalna hitrost 260 km/h je avto okronala za najhitrejšega serijskega tistega časa. Tudi zato, ker je bil s 1310 kilogrami lahek in dobro vodljiv, športnost pa je omogočal tudi pogon na zadnji kolesi, menjalnik je bil ročni, štiristopenjski. Bil je prvi serijski avto z neposrednim vbrizgom goriva, mnogi proizvajalci so ga začeli uporabljati šele 50 let kasneje. Nekaj posebnega so bila vrata kot galebja krila s fiksnimi stekli, ki so se odpirala navzgor in so jih kasneje skopirali tudi pri DeLoreanu in Bricklinu, avto pa razglasili »za enega izmed 20 najlepših v zadnjih sto letih«. Vstop in izstop iz avta sicer ni bil enostaven, tudi zato so zasnovali pregiben volanski obroč. Da gre v osnovi za dirkalnik, je dokazoval hiter volanski mehanizem, hrup med vožnjo je bil neznosen, namesto klimatske naprave pa je bila običajna ventilacija, zato je bilo vozniku vroče. Je bila pa cena tedanjih 7000 dolarjev (oziroma današnjih okoli 80.000) dokaj prijazna; toliko je na primer stal limuzinski cadillac. In še nekaj: hitreje ko ste vozili, bolje se je na cesti obnašal. Kljub temu pa so se potencialni kupci pritoževali in odprtih rok sprejeli namero iz Stuttgarta, da predstavijo še različico zgoraj brez. Bila je prodajno uspešnejša (med letoma 1957 in 1963 so jih izdelali 1858), a tudi očem manj všečna, pa tudi med zbiratelji danes manj priljubljena, saj se cene vrtijo okoli pol milijona zelencev. »Še vedno se spominjam vonja po usnju, olju in bencinu ter kromirane armaturne plošče, ki se je bleščala v soncu,« se je spominjal eden izmed lastnikov, v reviji Autosport pa so zapisali: »Zunanjost SL 300 je naravnost čudovita, zmogljivosti pa neverjetna. Kakovost izdelave je prvovrstna, celoten koncept pa predstavlja utelešenje najsodobnejših idej.« Pri Mercedesu so le 300 avtov namenili prodaji na domačem trgu.
Pri zbiralcih visoko zapisani
Leta 2009 je zbiralec Jay Leno imel veliko srečo, ko je v zabojniku našel 300 SL gullwing letnik 1955. Neznani lastnik ga je tam pustil že leta 1980. Med ponosnimi lastniki je tudi Christopher Dew, ki je porabil 12 let in na tisoče dolarjev, da je avto restavriral. Ko je bil leta 1992 pripravljen na vožnjo, ga je pazljivo zapeljal iz garaže. »Poznam precej restavratorjev, ki so se s svojim 300 SL gullwingom prvič odpeljali iz garaže in naredili napako. Sedli so za volan, zaprli vrata na svoji strani, se pripeli in pritisnili na plin. Nato pa spoznali, da so pozabili zapreti sovoznikova vrata, saj jih je odtrgalo, ko so zadela v strop garaže,« se je spominjal.
Danes 300 SL gullwing sodi med mercedese, ki so pri zbiralcih visoko zapisani, zato ne čudi, da se njihova vrednost pogosto giba med milijon in 2,5 milijona dolarjev, leta 2012 pa so na dražbi v Arizoni enega iz aluminija prodali celo za 4,62 milijona dolarjev. Avtomobili so redki in dobro ohranjeni, saj le redki lastniki tvegajo z vožnjo po običajni cesti. Da takšen avto potrebuje naslednika, je spoznal Dieter Zetsche. Tako so leta 2010 predstavili SLS AMG, prav tako z galebjimi vrati. »Naša aspiracija,« je tedaj dejal šef oblikovanja Gorden Wagener.
