Posebni odposlanec Organizacije združenih narodov za vprašanja manjšin Fernand de Varennes je ob koncu obiska v Sloveniji državi predlagal, naj sprejme posebno zakonodajo o varovanju vseh manjšin, tudi tistih iz nekdanje Jugoslavije. Sprejela naj bi torej »generalni« zakon, lahko bi se imenoval tudi zakon o manjšinah, ki bi sistematično opredelil odnos med državo in pripadniki različnih narodov, ki živijo v njej. S tem, kot pravi de Varennes, bi se Slovenija lahko izognila vsakokratnim političnim pretresom, ki spremljajo zahteve te ali one manjšine po priznanju pravic.

Romski otroci pozimi zmrzujejo

Fernand de Varennes se je v Sloveniji – poleg pogovorov o italijanski in madžarski manjšini, katere položaj je po njegovem mnenju lahko za zgled – najbolj posvetil jugoslovanskim manjšinam in Romom. »Verjemite, videl sem že veliko romskih naselij v Evropi, v katerih so bivanjske razmere grozne, a tudi v Sloveniji je hudo,« je de Varennes povedal v pogovoru za Dnevnik. »Obiskal sem naselje Lokve v Črnomlju, kjer ljudje z majhnimi otroki živijo v zabojnikih in prikolicah – brez vode in elektrike. Povedali so mi, da je posebej težko pozimi, ko bivalnih prostorov ni mogoče zadosti ogreti in otroci zaradi tega veliko zbolevajo. Predstavljate si lahko tudi, kako se ti otroci učijo, če nimajo elektrike…«

De Varennes je poudaril, da sta tako voda kot (električna) energija temeljni pravici vseh ljudi. Zaradi onemogočanja dostopa do pitne vode na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu proti Sloveniji že poteka sodni proces, ki je na tem področju najpomembnejši v Evropi. De Varennes je že drugi visoki predstavnik OZN, ki je omejen dostop do vode v romskih naseljih v Sloveniji prepoznal kot mednarodni problem. Leta 2011 je o ogrožajočih razmerah v slovenskih romskih naseljih generalni skupščini OZN poročala tudi posebna poročevalka Združenih narodov za človekovo pravico do varne pitne vode in sanitarij Catarina de Albuquerque. De Varennes pa bo o svojih dognanjih marca prihodnje leto poročal svetu OZN za človekove pravice, ki mu trenutno predseduje – Slovenija.

Posebni odposlanec je skozi pogovore, ki jih je imel med svojim devetdnevnim obiskom pri nas, dognal to, o čemer poročamo tudi v Dnevniku – da je ključni problem, zaradi katerega se položaj nelegaliziranih romskih naselij v Sloveniji ne uredi, patpoložaj med lokalnimi skupnostmi, občinami in državo. Te namreč druga na drugo prelagajo odgovornost za napeljavo vode, elektrike in komunalno ureditev naselij. »Vendar je treba vedeti, da je na koncu za Rome odgovorna država,« pravi posebni odposlanec OZN. Država je namreč podpisnica mednarodnih konvencij, ki ščitijo manjšine, kot je romska.

»Pravice jugoslovanskih manjšin niso privilegij«

De Varennes je opazil tudi nenavaden pristop Slovenije, ki je po njegovem mnenju napačen – da skuša država Rome razdeliti na avtohtone (tradicionalno naseljene, večinoma v Prekmurju) in neavtohtone (priseljene, večinoma naj bi živeli na Dolenjskem), s čimer skuša upravičevati drugačno skrb za ene in za druge. V takšnem razdeljevalnem duhu je sestavljen tudi osnutek spremembe zakona o romski skupnosti, ki je bil javnosti predstavljen tik pred padcem vlade. »Res je, da je treba avtohtone manjšine, takšne, ki so tradicionalno naseljene in imajo globoke korenine, obravnavati s posebno skrbnostjo. To v Sloveniji denimo velja za italijansko in madžarsko manjšino. Prav je tako. A za Rome je treba skrbeti v celoti, saj so posebej ranljivi,« pravi strokovnjak OZN. Jasno je tudi, da narodne manjšine, kot sta italijanska in madžarska, prek svojih diplomatskih kanalov ščitijo »matične« države, ki znajo na Slovenijo tudi pritisniti. Takšne zaščite pa Romi nimajo, saj se zanje ne zavzema nihče. »Zato pa smo tu mednarodne organizacije,« je pojasnil de Varennes.

Ob koncu obiska v Sloveniji, ki ga je sklenil danes, se je z enakim argumentom – da avtohtonost ne more biti merilo priznavanja manjšinskih pravic – zavzel tudi za Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe v Sloveniji. Zanje je stranka SMC pripravila poseben zakon o uresničevanju kulturnih pravic, ki naj bi ga še pred volitvami sprejel državni zbor. V trenutni politični negotovosti in ob napovedih obstrukcije je izid tega procesa zelo negotov. Politična desnica pa jugoslovanskim manjšinam tako in tako nasprotuje, češ da njihove pravice prinašajo nevarnost mednacionalnih napetosti. »A vedeti je treba, da ne govorimo o nikakršnih privilegijih za te manjšine, ampak o človekovih pravicah, ki pripadajo vsem,« opozarja posebni odposlanec OZN.