Zakaj je prišlo do tega, niso posebej pojasnili, dejstvo pa je, da smo pred časom vsake toliko objavljali in komentirali prodajo knjig na našem trgu. Da pa ne bi bili naši bralci neobveščeni, si občasno pomagamo z lestvicami največkrat izposojenih knjig v Sloveniji. Pri Cobbisu, ki ureja te številke, svojo statistiko imenujejo najbolj brane knjige – vse knjižnice. Takole na hitro bi lahko rekli, da se med najbolj branim čtivom izmenjujejo popularne vsebine in dela, ki jih mladini narekujejo šolniki. Ob naslovu knjige in avtorju je navedeno število izvodov, ki so bili izposojeni v marcu 2018.
Krojaček Hlaček Leopold Suhodolčan, 1097
Uradno je sicer na prvem mestu avstralska avtorica Sally Rippin s 1385 izposojami, a gre za različne knjige te avtorice, ki piše o osnovnošolki in njenih načinih reševanja lastnih predpubertetnih težav. Najvišje je tako slikanica Krojaček Hlaček z desetimi zgodbami o prijaznem krojačku, ki rešuje težave svojih prijateljev in okolice. Zgodbe so prvič izšle leta 1970, potem pa doživele še kopico ponatisov. Pravljičnega junaka je narisala Marlenka Stupica (1927), zgodbe je zapisal Leopold Suhodolčan (1928–1980), znan po nekaterih najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih delih: Veliki in mali kapitan (1968), Naočnik in očalnik, mojstra med detektivi (1973), Piko Dinozaver (1978), Cepecepetavček (1979), Kuža Luža (1984), O dedku in medvedku… Suhodolčan je napisal na desetine del za odrasle in mladino, od tega sedem romanov, pa tudi nekaj iger za gledališče in radio. Njegova dela so prevedena v 26 jezikov. Mimogrede, Krojaček Hlaček ima še dve nadaljevanji, slikanici iz leta 1974 in leta 1982: Kam se je skril krojaček Hlaček in Z vami se igra krojaček Hlaček.
Drejček in trije MarsovčkiVid Pečjak, 908
Znanstvenofantastična pravljica Vida Pečjaka (1929–2016) je slovenski bestseler in evergrin. Gre za roman in najbolj popularno Pečjakovo delo, ki je prvič izšlo leta 1961. Zgodbo o idealnem svetu brez vojn je ilustriral Štefan Planinc. Naj omenimo, da je Vid Pečjak, pisatelj in znanstvenik, napisal tudi serijo strokovnih del, ob mladinskih tudi veliko del za odrasle. Pečjak je najbolj znan po kratki znanstveni fantastiki, gre za zbirke Kam je izginila Ema Lauš, Doktor živih in mrtvih, Zadnji odpor ali Iskanje lepe Helene…
Zločin in kazen Fjodor Mihajlovič Dostojevski, 878
Najboljši roman ruskega pisatelja (1821–1981) je v Sloveniji redno dobro izposojano delo. Roman (1866), ki se ukvarja z vprašanji o upravičenosti ubijanja, je očitno všeč tudi tistim, ki sestavljajo program obveznih čtiv, ne glede na to, da jo glavni junak Raskolnikov po umoru dveh žensk pravzaprav dobro odnese. V slovenskem prevodu je eden od šestih velikih romanov (Srečelovec, Idiot, Besi, Mladenič, Bratje Karamazovi… ) od leta 1908, ko ga je prevedel Vladimir Levstik. Na voljo je tudi verzija iz leta 2002.
Romeo in Julija William Shakespeare, 784
Shakespearovo delo o ljubimcih iz Verone je doživelo nešteto različnih priredb in predelav, od muzikalov do monodram, bi lahko rekli. Jasno, učeči se del naroda mora prebrati originalno verzijo, no ja, vsaj originalno priredbo. Zgodbo o nesmrtni ljubezni naj bi namreč že v 11. stoletju pripovedovali potujoči vitezi, leta 1562 pa jo je upesnil Arthur Brooke. Prebral jo je največji med dramatiki in jo leta 1593 predelal. V slovenščino je najbolj znano Shakespearovo tragedijo prevedel Oton Župančič leta 1940.
Visoška kronika Ivan Tavčar, 748
Zgodovinski roman pisatelja, ljubljanskega župana in zapriseženega liberalca Ivana Tavčarja (1851–1923) je najprej izšel leta 1919 v dvanajstih nadaljevanjih v literarnem mesečniku Ljubljanski zvon – knjiga je izšla leta 1921. Zgodba je postavljena v 17. stoletje, na Gorenjsko v kraj Visoko, zapisana pa je v obliki kronike, ki naj bi jo Tavčar zgolj našel in objavil. Pravijo, da je pisatelj roman o letih preganjanja čarovnic, o protireformaciji in 30-letni vojni posvetil svoji ženi in Slovencem na poti v novi državi.
Majnice: fulaste pesmi Tone Pavček, 714
Zbirko iz leta 1996 je ilustriral Kostja Gatnik. Tone Pavček (1928–2011) je spisal nekaj velikih stihov za odrasle, med drugim je bil leta 1953 član skupine (Kajetan Kovič, Janez Menart, Ciril Zlobec), ki je izdala zbirko Pesmi štirih, eno najpomembnejših slovenskih pesniških zbirk. A Pavček je napisal tudi veliko količino mladinskih del, od tega kar 18 pesniških zbirk. Trenutno so med izposojanimi na vrhu Majnice: »Če pa ničesar si ne želiš, če si izgubil želje in sebe, pride hudobna miš in te s kremplji ogrebe,« je zapisal.
SolzicePrežihov Voranc, 712
Prežihov Voranc ali Lovro Kuhar (1893–1950) je bil slovenski pisatelj, predvojni komunist, politik oziroma družbenopolitični delavec s Koroške. Na njegovo politično udejstvovanje imajo zgodovinarji različne poglede, bolj enotni so glede njegovega literarnega dela. Lovro Kuhar je bil socialni realist (Požganica, Doberdob, Jamnica, Boj na požiralniku, Samorastnikii), zbirka enajstih zgodb Solzice iz leta 1949 pa je njegovo zadnje delo. Zgodbe iz zbirke so v glavnem posvečene mladosti in ljubezni do matere.
Ogenj, rit in kače niso za igrače Milena Miklavčič, 658
Prva (2013) in druga knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače Milene Miklavčič imata podobne številke: pri prvi je bilo marca izposojenih 658 izvodov, pri drugi gre za 652 izvodov. Še bolj zanimive so rezervacije – pri prvi knjigi jih je 477, pri drugi pa 459. Milena Miklavčič (1952, Žiri) je sicer novinarka, ki je prvi del svoje kariere delovala v domačih krajih, v lokalnih medijih, v zadnjih letih pa je, predvsem po zaslugi omenjenih del, postala popularna po vsej Sloveniji.
Moje življenje Ivan Cankar, 653
Gre za zbirko dvajsetih črtic, ki so izšle leta 1920, torej po smrti najboljšega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja (1876–2018). Prva z istoimenskim naslovom je daljša, ima 14 poglavij, druge so krajše, kakih pet strani imajo. Zgodbe se dogajajo v rodni Vrhniki in v Ljubljani po študiju. Jasno, najpomembnejši lik zgodbic je Cankarjeva mati Neža, ki nastopa tudi v dveh Cankarjevih najbolj znanih kratkih zgodbah: Skodelica kave in Mater je zatajil. Originalno verzijo je izdala takratna Zvezna tiskarna.
Ogenj, rit in kače niso za igrače, 2. del Milena Miklavčič, 652
»Pred sto leti je ženska moškega pričakala z razkrečenimi nogami in raztegnjenimi rokami, on pa ga je vtaknil noter in se je že zgodilo, ker je imel tako močan spolni nagon,« v svojih knjigah pripoveduje učiteljica slovenščine in angleščine, ki je v zadnjih letih postala strokovnjakinja za spolne navade Slovencev, predvsem za navade, ki so jih imeli naši starši in stari starši. Druga njena knjiga je izšla leta 2017, za Dnevnik pa je spravljivo povedala: »Ni vse le med nogami, marsikaj je tudi v srcu!«
