Za vsak primer, ker je bila Pula še vedno polna Vukovarcev in drugih beguncev, ker so bile rane vojne še sveže, ker je bil Franjo Tuđman mrtev šele leto dni in je bil tuđmanizem v Lijepi naši še vedno edina družbeno sprejemljiva miselnost. Nikoli prej in tudi ne pozneje – samo takrat v Uljaniku – se mi ni zgodilo, da se nisem znašel v manjšini, za katero bi se mi zdelo, da ji tako zelo pripadam. Manjšina, ki želi na Hrvaškem poslušati Partibrejkerse, je bila morda edina zares moja manjšina in za to manjšino je bila vsaka Canetova pesem himna.

»Biti isti, biti poseban

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.