Šef hrvaške vlade in HDZ Andrej Plenković je vložil veliko naporov, da bi prepričal članstvo in volilce vladajoče hrvaške stranke, naj podprejo ratifikacijo konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, bolj znane kot carigrajska konvencija, a mu ni popolnoma uspelo. Levici ni hotel prepustiti ekskluzivne pravice do liberalne dediščine v boju za enakopravnost žensk, zato se je moral soočiti z besom skrajne desnice in velikim nezadovoljstvom najbolj konservativnega dela HDZ, v katerem so konvencijo dojeli kot napad »ideologije spolov« na krščansko tradicijo hrvaške družbe.
Od mednarodnega dneva žensk 8. marca, ko je Plenković napovedal ratifikacijo, do danes, ko je sabor konvencijo potrdil, so potekale ostre razprave med podporniki in nasprotniki konvencije, kar je hkrati potisnilo v drugi plan nekatera druga pereča vprašanja, kot so bolj transparenten postopek reševanja koncerna Agrokor, kriza v največjih ladjedelnicah, pomanjkanje kvalificirane delovne sile za prihajajočo turistično sezono, demografski zlom ali ne nazadnje bruseljsko posredovanje pri zapletih z arbitražo o meji s Slovenijo.
Še ne videni upor v vladajoči stranki
Plenković na koncu ni pridobil vseh poslancev HDZ na svojo stran, saj je ratifikaciji konvencije v saboru nasprotovalo 14 od 55 poslancev vladajoče stranke. Šlo je za enega redkih primerov v zgodovini hrvaškega sodobnega parlamentarizma, da toliko poslancev katere izmed vladajočih strank ni hotelo podpreti predloga lastne vlade. Plenković se je sicer zavedal, da bo sabor prepričljivo ratificiral konvencijo zaradi podpore levosredinske opozicije, kar se je tudi zgodilo, a ostaja grenak priokus, da nima nadzora nad delom stranke, ko gre za svetovnonazorska vprašanja. Med drugimi so mu hrbet obrnili donedavni tesni sodelavec in bivši zunanji minister Davor Ivo Stier, podpredsednik HDZ Milijan Brkić ter mednarodni sekretar stranke in bivši šef diplomacije Miro Kovač.
Nasprotnikov ni pomirila niti posebna izjava hrvaške vlade, ki je pospremila zakon o ratifikaciji, da konvencija ne uvaja »ideologije spolov« v hrvaško zakonodajo in izobraževanje in da ne spreminja ustavnega določila o zakonski zvezi kot skupnosti ženske in moškega. Kot pravno neobvezujočo so jo ocenili mnogi protestniki, ki so se udeležili shodov proti ratifikaciji konec marca v Zagrebu in pred dvema dnevoma v Splitu. Prav Plenković je bil osrednja tarča udeležencev shodov, ki sta po ocenah policije v največjih dveh hrvaških mestih zbrala skupaj približno 20.000 ljudi. Protesta so organizirala skrajna desničarska in konservativna združenja in sta imela veliko podpore tudi v hrvaški katoliški cerkvi. Desničarski aktivisti so v Splitu napovedali, da bodo maja začeli zbirati podpise za referendumsko pobudo za izstop Hrvaške iz carigrajske konvencije. Raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da dve tretjini državljanov konvencijo podpira.
Plenković je ocenil, da je nasprotovanje konvenciji mogoče razumeti tudi v kontekstu »vojne« proti njemu in njegovi vladi. Kljub temu ostajajo pomisleki, da bo konvencijo »kompenziral« s popuščanjem strankarski desnici in njenim volilcem pri sprejetju novih, bolj konservativnih in restriktivnih zakonov o družini in splavu, ki bosta prišla v obravnavo letos.
Še ne pet minut po glasovanju o konvenciji je vladajoča večina vnovič pokazala soglasje ob zavrnitvi zahteve opozicije po odpoklicu podpredsednice vlade in ministrice za gospodarstvo Martine Dalić zaradi njene politične odgovornosti pri domnevnem navzkrižju interesov bivšega izrednega pooblaščenca hrvaške vlade v Agrokorju. Parlamentarna večina je sicer zelo tesna, le za poslanski glas nad polovico, a mnogi predvidevajo, da bo držala skupaj do konca mandata.
