V perujskem glavnem mestu Lima bo danes in jutri potekal osmi vseameriški vrh, ki se ga bodo udeležili predsedniki držav in vlad 34 držav s celotnega kontinenta in Karibov. Udeležbo je odpovedal le voditelj ZDA Donald Trump, s čimer je odpadel njegov prvi obisk Latinske Amerike v predsedniški vlogi, kar analitiki štejejo za še eno njegovo gesto prezira v nizu žalitev, ki jih je že prej izrekel na račun južnih sosed. Namesto njega je v Limo pripotoval podpredsednik Mike Pence. Na vrhu prav tako ne bo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ker ga gostitelji niso povabili. Za preklic povabila so se odločili na predlog 12 držav članic tako imenovane skupine iz Lime, ki je bil sprejet na zahtevo bivšega zunanjega ministra ZDA Rexa Tillersona.
Osrednje teme letošnjega vrha v Peruju so korupcija in njeni negativni učinki na demokracijo in delovanje demokratičnih institucij, način sodelovanja mednarodnih institucij ter javno-zasebno partnerstvo. Med najbolj odmevnimi svežimi korupcijskimi škandali, ki so prizadeli številne države v regiji, so brazilska primera Odebrecht in Lava Jato, Panamski dokumenti ter Cambridge Analytica. Mnogi vanje vpleteni visoki politiki in gospodarstveniki so se znašli v kazenskih postopkih ali za zapahi. Ob tem je ironično, da je tudi v Peruju, ki gosti srečanje, moral zaradi korupcije konec marca odstopiti predsednik države Pedro Pablo Kuczynski. Obtožen pa ni samo on, temveč tudi njegovi predhodniki Ollanta Humala (2011–2016), Alan Garcia (2006–2011) in Alejandro Toledo (2001–2006).
Vseameriški vrh je eno najpomembnejših diplomatskih srečanj med najvišjimi predstavniki 35 držav obeh Amerik. Prvo tako srečanje je bilo leta 1994 na predlog tedanjega predsednika ZDA Billa Clintona in od takrat poteka vsako tretje leto. V prvem desetletju tega stoletja so politične in ekonomske spremembe v državah regije omogočile, da so se otresle washingtonske nadvlade, kar pa ni po godu Trumpovi administraciji, ki si želi vrnitve v stare čase. V začetku leta je Tillerson napovedal oživitev stare doktrine »Amerika Američanom«, Trump pa poudarja, da bi morale biti ZDA glavni trgovinski partner v Latinski Ameriki in ne Kitajska. Razmišljanju Trumpa, ki je nekatere srednjeameriške in karibske države nedavno označil za »usrane luknje«, je blizu verjetni naslednik Tillersona, Mike Pompeo, ki o teh državah meni, da predstavljajo za ZDA »politično tveganje«.
Uradni razlog za torkovo odpoved Trumpove udeležbe na vrhu in njegovega obiska v Kolumbiji v soboto je, da je njegova prioriteta v tem trenutku dogajanje v Siriji in z njim povezan nadzor vojaškega odgovora ZDA. Države udeleženke vrha so Trumpovo odsotnost sprejele z razočaranjem, saj so si želele soočenja z njegovimi spornimi stališči glede migracij, proste trgovine, carinskih dajatev na brazilsko železo in argentinsko biodizelsko gorivo ter boja proti drogam. Trump po eni strani zahteva, da bi se te države odpovedale kitajskemu trgu in kitajskemu kapitalu, po drugi strani pa pošilja vojake na mehiško mejo, gradi obmejni zid, napoveduje carine in izganja priseljence ter ponižuje te družbe. Njegova odsotnost pa bo verjetno prispevala k bolj ustvarjalnemu in učinkovitemu vrhu.
