O doktorju Božidarju Fajdigi, ki je bil v prejšnjem stoletju kar nekaj desetletij edini zdravnik v Kranju, kroži mnogo anekdot. »O njem in o njegovi hudomušnosti in praktičnih nasvetih so mi pripovedovali starši. Spomnim se tudi prigode, ki jo je pri njem doživela moja teta,« pravi Lilijana Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma. »Teta ga je obiskala zaradi prebavnih težav. Sprejel jo je in jo najprej vprašal, kaj je v zadnjem času jedla. Naštela je nekaj jedi, med njimi tudi kumarično solato, pri kateri jo je ustavil,« tetine spomine, povezane z znamenitim kranjskim zdravnikom, povzema direktorica. »Dr. Fajdiga je teto vprašal, ali zna pripraviti kumarično solato. Pritrdila je, saj je ni pripravljala prvič. Zahteval je opis priprave, s katerim je bil sicer zadovoljen. Le z zadnjim korakom, z zaužitjem solate, ni bil zadovoljen in ji je svetoval, naj jo naslednjič raje zavrže. Kumare so bile po njegovih izkušnjah živilo, ki je marsikomu povzročalo slabost.«
Marsikateri Fajdigov nasvet ni bil medicinske, pač pa povsem praktične narave, opozarja mag. Monika Rogelj, avtorica razstave o življenju in delu dr. Božidarja Fajdige, ki so jo ta teden v Kranju odprli v Galeriji Mestne hiše.
V lekarno po tople spodnje hlačke
»Ena od anekdot pravi, da se je pri njem oglasila gospa in potožila nad prehladom. Pregledal jo je in ji dal recept, s katerim se je odpravila v lekarno. Tam pa je lekarnarica ugotovila, da je zdravnik bolnici predpisal tople spodnje hlačke, ne pa zdravil, saj je očitno ugotovil, da njene težave povzročajo prelahkotna oblačila,« pripoveduje Rogljeva. Dodaja, da so podobne anekdote, povezane s slovitim kranjskim zdravnikom, pred dobrimi 20 leti v posebno knjižico med proučevanjem gradiva za raziskovalno nalogo zbirali učenci kranjske Osnovne šole Staneta Žagarja.
Zdravnik je imel dobra štiri desetletja svojo ambulanto na današnjem Glavnem trgu v Kranju. Meščani so ga spoštovali in cenili kot izjemnega zdravnika. Čeprav ni bil ravno priljudnega značaja, so ga zaradi predanosti zdravniškemu delu vzeli za svojega. Ob njegovih burnih odzivih so se ga ljudje včasih tudi malo zbali, vendar so vedeli, da so bili njegovi komentarji vedno dobronamerni. »Gorenjski muzej je v začetku 90. let pridobil zapuščino, ki so jo muzeju predali njegovi potomci, saj je zdravnik leta 1966 umrl. Pri nas je bila zbirka shranjena, še nikoli pa ni bila v celoti oziroma v tako velikem obsegu predstavljena in razstavljena,« opozarja avtorica razstave.
Na bolniškem stolu so lahko sedeli ali ležali
»Na razstavi predstavljamo njegovo življenjsko zgodbo in številne predmete, ki so bili del opreme ali pripomočkov v njegovi ambulanti. Mnogi pripomočki spominjajo na današnje, le da je izdelava nekoliko drugačna, injekcije so bile na primer steklene, ne plastične. Veliko predmetov je povezanih z njegovo porodničarsko in ginekološko dejavnostjo, po kateri je slovel, čeprav je bil splošni zdravnik, saj takrat še niso poznali specializacij,« opisuje Rogljeva. Med najbolj nenavadnimi eksponati je po njenem njegov stol oziroma miza, na katero so sedli ali legli bolniki, ko so prišli na pregled. Prirejena je bil tako, da jih je zdravnik lahko namestil v sedeči ali ležeči položaj, odvisno od pregleda ali posega, ki je bil pri bolniku potreben, opisuje avtorica razstave.
Dr. Božidar Fajdiga se je sicer rodil v Novem mestu, v Kranj pa se je preselil s številno družino, saj je njegov oče sprva poučeval v kranjski gimnaziji, pozneje pa je postal ravnatelj. Po študiju medicine na Dunaju je nekaj let deloval v Škofji Loki, potem pa več kot 40 let v Kranju. Znan je bil po tem, opozarja Gantar Žura, da je marsikaj opravil tudi brezplačno. Prav zato so tudi kranjsko ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja poimenovali po njem. Zdravnikovo ime pa nosijo tudi vsakoletna strokovna srečanja splošnih zdravnikov.
