V zadnjih letih so se hmeljišča, ki jih je sicer daleč največ v Savinjski dolini, precej razrasla tudi na Koroškem. Kar nekaj novih nasadov je v okolici Slovenj Gradca, nekaj v Mislinjski dolini, še največ pa na območju Radelj. A prebivalci se bojijo, da gre za eno tistih kmetijskih panog, ki je lahko zdravju škodljiva predvsem zaradi uporabe škropiv in drugih fitofarmacevtskih sredstev, ki jih hmeljarji uporabljajo, če želijo zdrav pridelek.
Zaradi bojazni so Slovenjgradčani lansko jesen celo ustanovili Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz), ki jo podpira več kot dva tisoč občanov, ki pa so razočarani nad dosedanjimi potezami občine in župana Andreja Časa, ki do zdaj še ni preprečil postavitve novih hmeljišč. Po mnenju članov civilne iniciative bi hmeljišča morala biti od naselij oddaljena najmanj 300 metrov, sploh pa ta ne sodijo v bližino strnjenih naselij. Med drugim zahtevajo takojšen moratorij za postavitev novih hmeljišč, napoved škropljenj ter namestitev folij pred vsakim škropljenjem tako na hmeljiščih kot tudi nasadih hitrorastočega drevja. Prizadevajo si tudi za spremembo občinskega prostorskega načrta in sprejetje strategije kmetijstva.
Čeprav so predstavniki hmeljarjev Mislinjske doline že lani zagotavljali, da se pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev držijo vseh zakonskih predpisov, strah Korošcev pred morebitnimi škodljivimi vplivi na okolje in njihovo zdravje očitno ni nič manjši. Pobude Civoza pa podpirajo tudi občinski svetniki, ki so se strinjali, da občina plača monitoring kakovosti zraka po uporabi škropiv.
Prostorska problematika je občutljivo področje
Župan Čas pravi, da hmeljišča na območju Slovenj Gradca niso nobena novost in se niso pojavila niti širila v času njegovega mandata. Na območju občine Slovenj Gradec in občine Radlje ob Dravi je skupno le okoli 10 odstotkov vseh slovenskih hmeljišč. »Nekateri očitno na račun vznemirjanja javnosti že kujejo politični dobiček,« meni Čas, ki se tudi čudi, čemu ni širša javnost prek najmanj dveh svetnikov, ki sta v Civozu od samega začetka, intenzivneje sodelovala pri pripravi občinskega prostorskega načrta.
»Verjetno zato, ker vsi vedo, da ne občina in ne župan nimata čarobne palice, s katero bi iz okolja kar naenkrat umaknila vse, kar koga moti. Prostorska problematika je izjemno občutljiva, saj posega na področje osebne lastnine, predvsem zemlje in nepremičnin, kar je v danem družbenem sistemu nedotakljivo,« pravi župan Čas. Dodaja, da ustrezne zakonske podlage za takšno ukrepanje nimajo. Ministrstvo za kmetijstvo se bo namreč šele lotilo priprav strokovnih podlag za posege lokalnih skupnosti v kmetijska zemljišča.
Tudi izpušni plini in delci PM10 so škodljivi
Je pa župan že ustanovil komisijo za analizo stanja in pripravo predlogov ukrepov na področju urejanja trajnih nasadov hmelja, v kateri so ugledni strokovnjaki, pa tudi predstavnik hmeljarjev ter Civoza, ki bodo skušali najti kompromis med vsemi stranmi. »Sam sem tudi že sklical sestanek z neposrednimi sosedi novega nasada ob cesti proti toplarni in novim hmeljarjem, ki je pripravljen zasaditi hitrorastoča visoka drevesa med cesto in hmeljiščem, ki bi preprečevala širjenje hrupa in zadržala morebitne učinke škropljenja,« še pravi Čas, ki pa se mu zahteva Civoza po 300-metrskem zelenem pasu zdi utopija, saj bi jo morali v prostorskem načrtu opredeliti bodisi kot tamponsko cono med kmetijskim zemljiščem in strnjenim naseljem ali kot predpisan odmik trajnih nasadov. S tem pa bi že posegli na področje pravilnika o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki določa odmike aplikacij FFS v trajnih nasadih ali zunaj njih, s tem pa bi marsikje kmetom popolnoma onemogočili kakršno koli pridelavo poljščin. »Pri uvedbi zaščitnih con ali odmikov zaradi vplivov kmetijstva pa se, če želimo enakopravno obravnavati vse občanke in občane, pojavi vprašanje, čemu do zaščitnih pasov niso, denimo, upravičeni tudi tisti, ki živijo neposredno ob cestah in so izpostavljeni hrupu, izpušnim plinom in delcem PM10,« še opozarja župan Čas.
