rad bi vam predstavil svoje mnenje glede Rusov in Američanov. Razlog je tisto vaše začudenje nad naklonjenostjo nas Slovencev do Rusije, ki ste ga izrazili pred dobrim tednom. Na kratko. To, kar nas povezuje z Rusi, je predvsem pripadnost skupni družini slovanskih narodov, ki govorijo sorodne jezike, ter preplet zgodovinskih dogodkov, ki so povezali oba naroda. Pod pritiskom Habsburžanov (Avstro-Ogrska) v 19. stoletju (germanizacija) je del slovenske inteligence že obiskoval Rusijo (Sankt Peterburg) in se tam izobraževal. Prva svetovna vojna (vojni ujetniki na obeh straneh) je to vez še poglobila, prav tako vpliv oktobrske revolucije 1917. Tu so še ideje panslavizma pa življenje v nekdanji skupni državi. Ruska umetnost. Šale Radia Erevan so zame neponovljive.
Leninizem, stalinizem (gulagi) pa so izrazi za vse slabo, povezano s Sovjetsko zvezo (Madžarska 1956, Češkoslovaška 1968, Afganistan 1979…). Tudi s Putinovo politiko (Krim, Sirija) se ne strinjam. Maloštevilni slovenski narod je bil skozi zgodovino venomer v primežu velikih. Slovenci so se bojevali in umirali za tuje interese. Najprej pod monarhijo, potem še pod Kraljevino Italijo za časa fašizma (1922–1943). V drugi svetovni vojni so tudi slovenski partizani prispevali svoj delež k skupnemu boju proti nacifašizmu. Narod s takšnimi zgodovinskimi izkušnjami, kot je naš, zna ceniti (naše vsakokratne vlade žal ne) priborjeno svobodo in spoštuje tudi prizadevanja drugih narodov za njeno dosego.
Amerika je zame dom, ki je sprejel mnoge, predvsem ekonomske migrante iz Evrope ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, in bil obet boljšega življenja. Amerika je neverjetna logistika, ki je pomagala Evropi v drugi vojni z ladjami tipa liberty, s terenskimi vozili džip – in seveda vojaštvom, ki je bistveno pripomoglo, da je bil nacizem poražen. Po vojni so bili to paketi UNRA pa Marshallov načrt. Jugoslavija je bila prejemnica te pomoči šele od leta 1948 dalje (po razhodu z ZSSR).
Ameriška umetnost. Omenili ste demokratične vrednote Zahoda. V te že nekaj desetletij ne verjamem več, ker ta svet čedalje bolj obvladuje finančna oligarhija (neizmeren pohlep), ki je guru nove svetovne religije – konzumerizma. Potrošništvo človeka razoseblja in mu jemlje vse atribute človeškosti. Vse več je revnih držav in vse več vojn. Orožarski lobiji so močni generatorji vsega zla. Ne bom našteval vseh vaših »demokratičnih prizadevanj», odkritih in podtalnih vojn (CIA) od leta 1945 do danes. Naj se osredotočim le na Vietnam (kolateralna škoda sta bila Laos in Kambodža). Letos je 50. obletnica pokola v vasi My Lai (16. marca 1968). Pa uporaba herbicida agent orange za uničevanje listja. V devetih letih je bilo razpršenih 75–90 milijonov litrov tega smrtno nevarnega strupa (dobavitelj Monsanto). Posledice: pohabljeni otroci, rakotvorne bolezni… Na tista ozemlja je padlo najmanj dva milijona bomb in je bilo najmanj dva milijona civilnih žrtev. Do danes ni bil nihče obtožen, kaj šele obsojen za te grozote. Eden od pomnikov je tudi 11. september, ne tisti vaš, pač pa tisti v Čilu. Vaša vlada je bistveno pripomogla k temu, da je 11. septembra 1973 vojski uspel državni udar proti zakonito izvoljenemu predsedniku, socialistu Salvadorju Allendeju. Glavni akterji: CIA, Cerkev, Augusto Pinochet (uvedel je diktaturo).
Amerika je tudi Martin Luther King jr., borec za državljanske pravice, Nobelov nagrajenec za mir. Letos je 50. obletnica njegove smrti (4. aprila 1968). Če parafraziram njegov govor Imam sanje (I have a dream):
Imam sanje, da bo nekega dne v Združenih državah nastala kritična masa ljudi, ki bodo sposobni prepričati svoje voditelje, da končno začnejo delovati v prid vseh državljanov in preostalih ljudi sveta ter tvorno delujejo pri ohranitvi našega zelenega planeta. In nadaljevanje: ker od leta 1945 dalje Amerika ustvarja po svetu permanentno ozračje ogroženosti, nekakšno paranojo, si potem kot supersila lasti pravico do »rešitev« po svojem okusu. Največja grožnja miru so torej vseskozi prav ZDA. Z dejanji vašega predsednika pa gre svet s slabega na še slabše. Žal.
Rudi Volk, Ljubljana
