Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer, se ukvarja s sumi pranja denarja in financiranja terorizma prek NLB in Nove KBM med letoma 2008 in 2011, od današnjih prič pa je želela izvedeti predvsem podrobnosti glede transakcij iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha prek NLB v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije.
Gre za približno milijardo dolarjev in nekdanji predsednik komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Zvonko Černač je potrdil, da so bili prek poročil Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) s primerom seznanjeni. Vendar pa v njih ni bilo podatkov, za kako velik obseg poslov je šlo.
»Če bi pisalo, da gre za nekaj sto milijonov dolarjev denarja, bi bilo verjetno več vprašanj in tudi več aktivnosti komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, a tega ni bilo,« je dejal Černač. V poročilih Sove je po njegovih besedah pisalo, da so bile aktivnosti konec leta 2010 preprečene, ter da so bili dva ali trije slovenski državljani glede tega ovadeni.
Iz tega, kar je bilo napisano, po njegovih besedah ni izhajalo, da gre za problematiko, ki bi jo bilo treba posebej obravnavati. »Kajti Sova je naredila svoje. Drugi niso naredili, kar bi morali, niti urad za preprečevanje denarja, niti policija, niti tožilstvo,« je dodal.
Möderndorfer: Več kot očitno policija nekaj skriva
Zakaj se je zadeva ustavila na policiji, je želel Möderndorfer izvedeti od Alberta Černigoja iz uprave kriminalistične policije. Z njim so sicer večji del zaslišanja opravili za zaprtimi vrati, na za javnost odprtem delu zaslišanja pa je povedal, da je policija postopala korektno, vendar niso zbrali dovolj dokaznega materiala in zato niso obvestili tožilstva.
Möderndorfer se je ob tem čudil, zakaj primera niso nikoli zaključili. »Več kot očitno policija nekaj skriva,« je dejal Černigoju in vprašal, zakaj policija zadeve ni predala naprej tožilstvu, da bi uvedlo postopek. »Danes lahko zagotovo ugotavljamo, da je bila narejena napaka na vaši strani,« je poudaril.
Černigojeve besede je potrdil tudi Bruno Blažina, ki je takrat delal na policiji. »Primer ni bil nikoli zaprt, nikoli pa ni bilo elementov, da bi izpeljali resen postopek,« je dejal in dodal, da dokler ni podan sum kaznivega dejanja, policija ne more kaj dosti storiti.
Takrat so zaznali tok denarja iz Irana v EU in slovenska kriminalistična policija je ugotavljala razlog za sum, ali je podano kaznivo dejanje financiranja terorizma, je povedal Blažina. Z zbranimi podatki tega ni bilo mogoče potrditi, več pa je bil članom komisije pripravljen povedati le na zaprtem delu seje.
