Leto dni pred zaključkom mandata je priznala, da nima »argumenta moči« (varuh ne more sankcionirati kršitev človekovih pravic, ki jih povzročijo državni organi), ocenila pa je, da ima »moč argumenta in lastne avtoritete, kar se kaže tudi v pozitivnih spremembah« kot posledici njenega delovanja.
4471 pobud je obravnaval varuh v letu 2017. Leto pred tem jih je obravnaval 4308. Število zadev iz leta v leto raste, kar je lahko posledica večjega števila kršitev, pa tudi večje ozaveščenosti ljudi, da se lahko po pomoč obrnejo na varuha.
386 pobud je bilo utemeljenih, torej so bile v njih ugotovljene kršitve. To pa ne pomeni, da je le približno vsak sedmi pritožnik oziroma pobudnik res žrtev kršenja človekovih pravic. Kar 67 odstotkov pobud, ki jih obravnava varuh, namreč ne izpolnjuje pogojev za obravnavo (pobude so bodisi anonimne, prepozne, nepopolne ali pa ne spadajo v varuhovo pristojnost).
433 kršitev človekovih pravic je varuh odkril v pobudah, ki so bile utemeljene. To pomeni, da je v nekaterih primerih odkril hkratno kršenje več pravic. Skupaj je bilo kršenih kar 39 različnih tipov pravic.
113 kršitev načela dobrega upravljanja je varuh zaznal v letu 2017. »Za varuha je nesprejemljivo, da organi ne odgovarjajo na pisma, prošnje ali peticije,« je v poročilu zapisala Nussdorferjeva. Kot ugotavlja, so ljudje pred državo nemočni, saj so njena vrata zanje zaprta.
107-krat je pravice kršilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 45-krat pa MNZ. Drugi državni organi in občine so zakrivili manj kršitev. Petkrat denimo ministrstvo za kulturo.
2 zahtevi za oceno ustavnosti sta bili vloženi lani. Varuhinja zahteva ustavno presojo zakona o tujcih (zapiranje meje pred begunci) ter zakona o nalogah in pooblastilih policije (povečanje posegov v zasebnost).
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic: »Spoznala sem vso razsežnost številnih osebnih stisk ljudi. Te so povezane zlasti z revščino in drugimi socialnimi problemi, zagotavljanjem ustreznega stanovanja, brezposelnostjo in brezdomstvom, invalidnostjo, zdravjem in dostopnostjo do zdravstvenih storitev, varstvom starejših in duševno bolnih, prezadolženostjo in grožnjo deložacije, dostopnostjo do pravne pomoči in z grozečo izvršbo.«
