Če ne bi bilo zelo lepega zadetka Zarifovića s strelom z glavo v 42. minuti, potem ko mu je iz kota natančno podal Alves, bi beležnice poročevalcev po prvih 45 minutah ostale prazne. »Od Arisa sem zahteval prav takšen zadetek za uvrstitev v finale. Škoda, da sem ga moral zaradi bolečin v mišici zamenjati. Bil je fenomenalen,« je po tekmi priznal trener Olimpije Igor Bišćan. Prvi polčas je bil za pozabo. Celjani so bili glede na to, kar so pokazali na zadnjih tekmah, ko so leteli po igrišču, kombinirali in zabijali gole, neprepoznavni. Čeprav je Celje lovilo zaostanek 1:2 iz Stožic, ni navilo ritma, ampak je bilo povsem brez ideje, kako izigrati obrambo Olimpije, ki je postavila utrdbo na sredini igrišča, kjer je v čvrstem bloku kraljeval Tomič, gostiteljem ubijala igro, kradla čas in se sploh ni pošteno oznojila.
V drugem polčasu so Celjani zaigrali bolj podjetno, a so do treh priložnosti za povišanje vodstva prišli Ljubljančani, vendar niso zmogli zaključnega strela. Ljubljanski vratar Ivačič je moral prvič resneje posredovati šele v 82. minuti, ko je strel Brecla odbil v kot. To je bila napoved juriša Celjanov, ki so bili po seriji kotov in odbijanju žoge po kazenskem prostoru blizu izenačenju. »Odločilen za razplet je bil naš gol v zadnji minuti na prvi tekmi v Ljubljani, kar nam je olajšalo delo. Za nas je bila povratna tekma celo lažja, kot smo pričakovali. V drugem polčasu bi morali Celjane kaznovati za tvegano igro, da bi bil finiš tekme mirnejši. Uveljavili smo svojo kakovost,« je tekmo analiziral trener Olimpije Igor Bišćan in priznal, da ekipo zdeluje utrujenost, v soboto pa Ljubljančane čaka še najtežja tekma dosedanjega dela sezone z Domžalami. Prepričan je, da bodo utrujenost premagali z željo po uspehu in psihično trdnostjo.
»Imeli smo drugačne načrte, saj smo menili, da lahko izločimo Olimpijo, ki pa je odigrala taktično in dobro stala na igrišču. Morda bi šla tekma v drugo smer, če bi bili na začetku bolj odločni ob prekinitvah. Ni bilo prave želje in žara, da bi po vodstvu Olimpije naredili preobrat. Olimpija je bila preveč kakovostna, da bi lahko naredili več na postavljeno obrambo gostov. Pokazala je, da ni slučajno na prvem mestu, in je imela potrebno mirnost. Morali bi igrati na protinapade, na katere smo stavili na prejšnjih tekmah. Razen Požega Vancaša so bili ostali pod ravnijo prejšnjih tekem. Ko se je tekma lomila, smo bili premalo odločni, da bi nekaj naredili na silo. Očitno nas tudi ne obdari nogometna sreča,« je povedal trener Celja Dušan Kosič, ki se zaveda, da so priložnost za finale zapravili v prvem polčasu tekme v Ljubljani, ko niso realizirali priložnosti. Celje je tako izgubilo tri tekme zapored in se bo zdaj osredotočilo na boj za četrto mesto, ki bo verjetno prineslo nastop v Evropi.
Aluminij – Gorica jutri ob 17.15, sodnik: Mertik
Goričani so v veliki meri že zapravili evropsko vozovnico, ki jo prinaša prvenstveni uspeh, in njihov edini izhod na mednarodno prizorišče ostaja pokalno tekmovanje. Vrata so tudi tu na pol priprta, nogo so jim podstavili Kidričani, ki so na prvi tekmi želji dodali tudi ustrezen pristop, medtem ko so se Novogoričani očitno preveč zanašali zgolj na »kilometrino«. Aluminij na povratni tekmi nima zgolj rezultatske prednosti, saj je na gostovanju v Gorici zmagal z 2:1, morda še večja je psihološka, saj se lahko v dvoboj poda precej sproščeno, medtem ko bo nasprotnik na igrišče pritekel obremenjen z glavnim ciljem sezone. Pomemben taktični vidik dvoboja bo dejstvo, da bodo gostje morali igrati napadalno, medtem ko bodo lahko gostitelji pozornost usmerili na prežanje na njihove napake.
Verjetni postavi – Aluminij: Janžekovič, Šme, Petrovič, Nunić, Štor, Jurčevič, Kepir, Mensah, Tahiraj, Jakšič, Zeba. Gorica: Sorčan, Celcer, Škarabot, Gregorič, Kavčič, Džuzdanović, Tešija, Burgič, Grudina, Osuji, Žigon. Naš namig: 1, v finale Aluminij.
